Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Argentinca Mariana Cecowskega je v Slovenijo pripeljala ljubezen, v več kot 15 letih življenja pri nas pa se je navadil na skoraj vse: tudi na "neprave" kanelone
V oddaji Drugi pogled smo spoznali računalničarja, glasbenika in ljubitelja jezikov. Argentinca, ki ima dve imeni in dva priimka: to je Mariano Agustín Cecowski Palacio, čeprav največkrat sliši le na prvo ime in očetov priimek. Zgodbo in izgovarjavo poljskega priimka Cecowski izveste v oddaji, že tu pa vam izdamo, da sta našega sogovornika na našo stran Atlantika najprej pripeljala študijska izmenjava in raziskovalni projekt – in sicer pred 18 leti. Takrat je spoznal svojo bodočo ženo Slovenko. Minilo je nekaj let potovanj med Južno Ameriko in Evropo, proti koncu njegovega študija računalništva, s končanimi izpiti in pred diplomo, pa je padla odločitev. Slovenija. In tu z družino živi že 15 let. V tem času se je že navadil na vse, čeprav je bilo na začetku nekaj manjših šokov: ko na primer naročiš kanelone in dobiš ocvrto zadevo namesto gratinirane palačinke. Ali da ne veš, kje v mestu je kaj, da torej ne moreš reči: moje mesto … Edino, kar pogreša še danes, je družina, za katero pravi, da je za argentinske razmere sicer zelo majhna – ima samo dva sorojenca, starše in eno teto.
Mariano se je hitro navadil tudi na slovensko majhnost. Sicer se v Ljubljani, ki je, kot pravi, “za argentinske razmere mala vas”, ne dogaja toliko stvari kot v Buenos Airesu, a sam vidi le prednosti življenja v slovenski prestolnici. Ljudje ne izgubljajo veliko časa s prevozom na delovno mesto, lažje se je premikati po mestu:
“Dejstvo, da si v eni uri na morju, v hribih ali na smučišču – to je nekaj, česar si v Argentini ali v Buenos Airesu ne moreš privoščiti. Zdi se mi tudi, da manjše ko je mesto, bolj prijazno je otrokom. Bolj varno je.”
Prisluhnite Argentincu, računalničarju, ki kuha ajdovo kašo in ričet, pleše salso, igra kitaro in klavir, govori več jezikov, med drugim odlično tudi slovensko! Slovensko se je učil že v slovenski hiši v Buenos Airesu, v Ljubljani je nadaljeval in se po štirih mesecih že z ženo prepiral v slovenščini, se pošali.
404 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Argentinca Mariana Cecowskega je v Slovenijo pripeljala ljubezen, v več kot 15 letih življenja pri nas pa se je navadil na skoraj vse: tudi na "neprave" kanelone
V oddaji Drugi pogled smo spoznali računalničarja, glasbenika in ljubitelja jezikov. Argentinca, ki ima dve imeni in dva priimka: to je Mariano Agustín Cecowski Palacio, čeprav največkrat sliši le na prvo ime in očetov priimek. Zgodbo in izgovarjavo poljskega priimka Cecowski izveste v oddaji, že tu pa vam izdamo, da sta našega sogovornika na našo stran Atlantika najprej pripeljala študijska izmenjava in raziskovalni projekt – in sicer pred 18 leti. Takrat je spoznal svojo bodočo ženo Slovenko. Minilo je nekaj let potovanj med Južno Ameriko in Evropo, proti koncu njegovega študija računalništva, s končanimi izpiti in pred diplomo, pa je padla odločitev. Slovenija. In tu z družino živi že 15 let. V tem času se je že navadil na vse, čeprav je bilo na začetku nekaj manjših šokov: ko na primer naročiš kanelone in dobiš ocvrto zadevo namesto gratinirane palačinke. Ali da ne veš, kje v mestu je kaj, da torej ne moreš reči: moje mesto … Edino, kar pogreša še danes, je družina, za katero pravi, da je za argentinske razmere sicer zelo majhna – ima samo dva sorojenca, starše in eno teto.
Mariano se je hitro navadil tudi na slovensko majhnost. Sicer se v Ljubljani, ki je, kot pravi, “za argentinske razmere mala vas”, ne dogaja toliko stvari kot v Buenos Airesu, a sam vidi le prednosti življenja v slovenski prestolnici. Ljudje ne izgubljajo veliko časa s prevozom na delovno mesto, lažje se je premikati po mestu:
“Dejstvo, da si v eni uri na morju, v hribih ali na smučišču – to je nekaj, česar si v Argentini ali v Buenos Airesu ne moreš privoščiti. Zdi se mi tudi, da manjše ko je mesto, bolj prijazno je otrokom. Bolj varno je.”
Prisluhnite Argentincu, računalničarju, ki kuha ajdovo kašo in ričet, pleše salso, igra kitaro in klavir, govori več jezikov, med drugim odlično tudi slovensko! Slovensko se je učil že v slovenski hiši v Buenos Airesu, v Ljubljani je nadaljeval in se po štirih mesecih že z ženo prepiral v slovenščini, se pošali.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov