Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Argentinca Mariana Cecowskega je v Slovenijo pripeljala ljubezen, v več kot 15 letih življenja pri nas pa se je navadil na skoraj vse: tudi na "neprave" kanelone
V oddaji Drugi pogled smo spoznali računalničarja, glasbenika in ljubitelja jezikov. Argentinca, ki ima dve imeni in dva priimka: to je Mariano Agustín Cecowski Palacio, čeprav največkrat sliši le na prvo ime in očetov priimek. Zgodbo in izgovarjavo poljskega priimka Cecowski izveste v oddaji, že tu pa vam izdamo, da sta našega sogovornika na našo stran Atlantika najprej pripeljala študijska izmenjava in raziskovalni projekt – in sicer pred 18 leti. Takrat je spoznal svojo bodočo ženo Slovenko. Minilo je nekaj let potovanj med Južno Ameriko in Evropo, proti koncu njegovega študija računalništva, s končanimi izpiti in pred diplomo, pa je padla odločitev. Slovenija. In tu z družino živi že 15 let. V tem času se je že navadil na vse, čeprav je bilo na začetku nekaj manjših šokov: ko na primer naročiš kanelone in dobiš ocvrto zadevo namesto gratinirane palačinke. Ali da ne veš, kje v mestu je kaj, da torej ne moreš reči: moje mesto … Edino, kar pogreša še danes, je družina, za katero pravi, da je za argentinske razmere sicer zelo majhna – ima samo dva sorojenca, starše in eno teto.
Mariano se je hitro navadil tudi na slovensko majhnost. Sicer se v Ljubljani, ki je, kot pravi, “za argentinske razmere mala vas”, ne dogaja toliko stvari kot v Buenos Airesu, a sam vidi le prednosti življenja v slovenski prestolnici. Ljudje ne izgubljajo veliko časa s prevozom na delovno mesto, lažje se je premikati po mestu:
“Dejstvo, da si v eni uri na morju, v hribih ali na smučišču – to je nekaj, česar si v Argentini ali v Buenos Airesu ne moreš privoščiti. Zdi se mi tudi, da manjše ko je mesto, bolj prijazno je otrokom. Bolj varno je.”
Prisluhnite Argentincu, računalničarju, ki kuha ajdovo kašo in ričet, pleše salso, igra kitaro in klavir, govori več jezikov, med drugim odlično tudi slovensko! Slovensko se je učil že v slovenski hiši v Buenos Airesu, v Ljubljani je nadaljeval in se po štirih mesecih že z ženo prepiral v slovenščini, se pošali.
404 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Argentinca Mariana Cecowskega je v Slovenijo pripeljala ljubezen, v več kot 15 letih življenja pri nas pa se je navadil na skoraj vse: tudi na "neprave" kanelone
V oddaji Drugi pogled smo spoznali računalničarja, glasbenika in ljubitelja jezikov. Argentinca, ki ima dve imeni in dva priimka: to je Mariano Agustín Cecowski Palacio, čeprav največkrat sliši le na prvo ime in očetov priimek. Zgodbo in izgovarjavo poljskega priimka Cecowski izveste v oddaji, že tu pa vam izdamo, da sta našega sogovornika na našo stran Atlantika najprej pripeljala študijska izmenjava in raziskovalni projekt – in sicer pred 18 leti. Takrat je spoznal svojo bodočo ženo Slovenko. Minilo je nekaj let potovanj med Južno Ameriko in Evropo, proti koncu njegovega študija računalništva, s končanimi izpiti in pred diplomo, pa je padla odločitev. Slovenija. In tu z družino živi že 15 let. V tem času se je že navadil na vse, čeprav je bilo na začetku nekaj manjših šokov: ko na primer naročiš kanelone in dobiš ocvrto zadevo namesto gratinirane palačinke. Ali da ne veš, kje v mestu je kaj, da torej ne moreš reči: moje mesto … Edino, kar pogreša še danes, je družina, za katero pravi, da je za argentinske razmere sicer zelo majhna – ima samo dva sorojenca, starše in eno teto.
Mariano se je hitro navadil tudi na slovensko majhnost. Sicer se v Ljubljani, ki je, kot pravi, “za argentinske razmere mala vas”, ne dogaja toliko stvari kot v Buenos Airesu, a sam vidi le prednosti življenja v slovenski prestolnici. Ljudje ne izgubljajo veliko časa s prevozom na delovno mesto, lažje se je premikati po mestu:
“Dejstvo, da si v eni uri na morju, v hribih ali na smučišču – to je nekaj, česar si v Argentini ali v Buenos Airesu ne moreš privoščiti. Zdi se mi tudi, da manjše ko je mesto, bolj prijazno je otrokom. Bolj varno je.”
Prisluhnite Argentincu, računalničarju, ki kuha ajdovo kašo in ričet, pleše salso, igra kitaro in klavir, govori več jezikov, med drugim odlično tudi slovensko! Slovensko se je učil že v slovenski hiši v Buenos Airesu, v Ljubljani je nadaljeval in se po štirih mesecih že z ženo prepiral v slovenščini, se pošali.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Cristina Gabriela Pinto Droga Mazovec prihaja iz drugega največjega portugalskega mesta Porta in v Sloveniji živi od leta 2001. Je predsednica Društva slovensko-portugalskega prijateljstva, ki združuje okoli 40 Portugalcev. Kot pravi, se, zaradi majhnega števila Portugalcev, ki bivajo pri nas, vsi poznajo med seboj. Največ jih živi v Ljubljani, nekaj še v Mariboru in Ajdovščini, večina pa je v Slovenijo prišla oziroma tu ostala zaradi ljubezni. Ljubezen je nekoliko vplivala tudi na Gabrielino odločitev o selitvi v Slovenijo, a veliko pomembnejšo vlogo je imelo izobraževanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Čeprav njegov priimek pomeni: tisti, ki se bori z levi, tokratni gost oddaje Drugi pogled ne prihaja iz države, kjer v naravi živijo levi. Prihaja iz dežele, kjer je glavna nevarnost človek – in njegovo orožje. Iz Sirije. 22-letni Rami Subaie je Sirec, a ima dvojno državljanstvo – tudi slovenskega. Dobil ga je zaradi očeta. Ta se je na študij odpravil v Italijo, a pristal v na fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Tam je spoznal Ramijevo mamo, ki je iz Bosne na Hrvaško prišla delat. Skupaj sta se nato preselila v Rogaško Slatino. Po več letih dela je lahko zaprosil za takrat jugoslovansko državljanstvo, po odcepitvi pa avtomatično, ker je živel v Sloveniji, dobil slovensko. Tudi Rami ima tako dvojno državljanstvo. Da je, ko je bil star 17 let in je moral zapustiti Sirijo, prišel v Slovenijo, torej ni naključje.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
“Fajn se je smejati drugemu, to je priljubljena rekreacija.” To je odgovor stand-up komika Perice Jerkovića na vprašanje, zakaj se Slovenci radi smejimo vicem o Bosancih. Eden največjih poznavalcev stand-up komedije v Sloveniji, ki na tem področju deluje že 13 let, se je namreč iz Bosne v Slovenijo preselil v času vojne. V Koper je prišel z družino, a brez vsega – brez denarja, materialnih dobrin, dokumentov, brez poznanstev. Kako je biti begunec?
V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov