Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
404 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
Neveljaven email naslov