Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov