Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov