Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje.”

29.10.2019

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

Irina Ionitoiu iz Bukarešte o presenečenjih in izzivih ob selitvi v Zagorje ob Savi

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. Selitev iz dvomilijonskega mesta v manjši kraj s približno sedem tisoč prebivalci je prinesla marsikatero presenečenje in marsikateri nov izziv. Čeprav zase pravi, da je sicer mestno dekle, pa ji zdaj življenje v manjšem mestu povsem ustreza.

V Bukarešti vsi samo hitijo – drug mimo drugega, na podzemno, z nje, brez pozdrava, tukaj pa so vsi bolj mirni – na ulicah se ti ljudje nasmehnejo, pozdravijo te iz avta in pomahajo, povprašajo, kako si – to se mi zdi res neverjetno lepo, kaj takega se mi doma ni nikoli zgodilo. Zdaj lahko rečem, da živim z naravo – blizu gozdov, travnikov, rada grem do reke, bližnjega jezera. Doma sem pogosteje hodila v bare, restavracije, gledališče, zdaj pa se dosti raje sprehajam po domačem kraju in okolici – lepo je!

Ko spozna nove ljudi v Sloveniji, Irina pove, da večina bolj malo pozna njeno državo in bolj malo ve o njenem rojstnem mestu. Po navadi mislijo, da tam vlada revščina, malokdo sploh ve, da je Romunija v Evropski uniji, spomnijo se na Transilvanijo, gradove in grofa Drakulo. Nove stvari, novi izzivi, presenečenja – vse to pa je tudi njo pričakalo ob selitvi – a ni bilo vse le lepo in pozitivno.

Službo sem iskala res zelo, zelo dolgo časa – to je bila na začetku največja ovira. Ko sem jo končno našla, pa se je vse postavilo na svoje mesto – plačilo najemnine ni bilo več težava, s službo so prišla nova poznanstva, ki so prerasla v prijateljstva, tudi sama sem bila dosti bolj zadovoljna in srečna. A vseeno – ostala je – in še vedno ostaja – druga največja ovira. Jezik. V šoli sem se učila več tujih jezikov, in to mi nikoli ni predstavljalo težav. Slovenščina pa je res težka, nisem si predstavljala, da bo tako težko. Izgovarjava mi povzroča največ preglavic in pa pravilen vrstni red besed v stavkih. Najtežja beseda zame je čmrlj – drugih težkih besed se ne spomnim, saj zame zvenijo tako, kot bi jih izgovarjali vesoljci.

Tudi nekatere slovenske navade so našo sogovornico presenetile.

Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje – to tukaj še vedno včasih kar malo pozabim, pa se mi zdi, da je pri vas precej pomembno, dobim kar kakšen grd pogled, zato se potem hitro sezujem. Mi je pa zato zelo všeč vaš običaj pitja kave. Vzamete si čas za kavo – s prijatelji, sodelavci ali pa si jo privoščite tudi sami in uživate v njej. Opazila sem, da se Slovenci veliko smejite, po navadi ste vedno dobre volje, je pa res, da radi tudi opravljate – moji sosedi vedno vedo vse o meni – kdaj grem ven, kdaj pridem domov, kako sem oblečena, s kom grem kam … To me je najprej zmotilo, zdaj pa se mi zdi zabavno. Moram pohvaliti tudi vašo vljudnost – vedno pozdravite, ponudite roko ob prihodu ali odhodu, nasmeh – to zelo cenim, pri nas doma tega zagotovo manjka.

Irino so v Sloveniji že obiskali tudi njeni sorodniki. Peljala jih je v Bohinj, na Bled, jim razkazala Ljubljano, njenim staršem je bil najbolj všeč obisk Škofje Loke, navdušeni so bili na lepoto in čistočo naše države. V prihodnjih mesecih spet načrtujejo skupno srečanje – združili bodo prijetno s koristnim, se srečali nekje na pol poti, najverjetneje kar v Milanu, in konec leta preživeli v družinskem krogu.

 


Drugi pogled

405 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

“Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje.”

29.10.2019

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

Irina Ionitoiu iz Bukarešte o presenečenjih in izzivih ob selitvi v Zagorje ob Savi

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. Selitev iz dvomilijonskega mesta v manjši kraj s približno sedem tisoč prebivalci je prinesla marsikatero presenečenje in marsikateri nov izziv. Čeprav zase pravi, da je sicer mestno dekle, pa ji zdaj življenje v manjšem mestu povsem ustreza.

V Bukarešti vsi samo hitijo – drug mimo drugega, na podzemno, z nje, brez pozdrava, tukaj pa so vsi bolj mirni – na ulicah se ti ljudje nasmehnejo, pozdravijo te iz avta in pomahajo, povprašajo, kako si – to se mi zdi res neverjetno lepo, kaj takega se mi doma ni nikoli zgodilo. Zdaj lahko rečem, da živim z naravo – blizu gozdov, travnikov, rada grem do reke, bližnjega jezera. Doma sem pogosteje hodila v bare, restavracije, gledališče, zdaj pa se dosti raje sprehajam po domačem kraju in okolici – lepo je!

Ko spozna nove ljudi v Sloveniji, Irina pove, da večina bolj malo pozna njeno državo in bolj malo ve o njenem rojstnem mestu. Po navadi mislijo, da tam vlada revščina, malokdo sploh ve, da je Romunija v Evropski uniji, spomnijo se na Transilvanijo, gradove in grofa Drakulo. Nove stvari, novi izzivi, presenečenja – vse to pa je tudi njo pričakalo ob selitvi – a ni bilo vse le lepo in pozitivno.

Službo sem iskala res zelo, zelo dolgo časa – to je bila na začetku največja ovira. Ko sem jo končno našla, pa se je vse postavilo na svoje mesto – plačilo najemnine ni bilo več težava, s službo so prišla nova poznanstva, ki so prerasla v prijateljstva, tudi sama sem bila dosti bolj zadovoljna in srečna. A vseeno – ostala je – in še vedno ostaja – druga največja ovira. Jezik. V šoli sem se učila več tujih jezikov, in to mi nikoli ni predstavljalo težav. Slovenščina pa je res težka, nisem si predstavljala, da bo tako težko. Izgovarjava mi povzroča največ preglavic in pa pravilen vrstni red besed v stavkih. Najtežja beseda zame je čmrlj – drugih težkih besed se ne spomnim, saj zame zvenijo tako, kot bi jih izgovarjali vesoljci.

Tudi nekatere slovenske navade so našo sogovornico presenetile.

Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje – to tukaj še vedno včasih kar malo pozabim, pa se mi zdi, da je pri vas precej pomembno, dobim kar kakšen grd pogled, zato se potem hitro sezujem. Mi je pa zato zelo všeč vaš običaj pitja kave. Vzamete si čas za kavo – s prijatelji, sodelavci ali pa si jo privoščite tudi sami in uživate v njej. Opazila sem, da se Slovenci veliko smejite, po navadi ste vedno dobre volje, je pa res, da radi tudi opravljate – moji sosedi vedno vedo vse o meni – kdaj grem ven, kdaj pridem domov, kako sem oblečena, s kom grem kam … To me je najprej zmotilo, zdaj pa se mi zdi zabavno. Moram pohvaliti tudi vašo vljudnost – vedno pozdravite, ponudite roko ob prihodu ali odhodu, nasmeh – to zelo cenim, pri nas doma tega zagotovo manjka.

Irino so v Sloveniji že obiskali tudi njeni sorodniki. Peljala jih je v Bohinj, na Bled, jim razkazala Ljubljano, njenim staršem je bil najbolj všeč obisk Škofje Loke, navdušeni so bili na lepoto in čistočo naše države. V prihodnjih mesecih spet načrtujejo skupno srečanje – združili bodo prijetno s koristnim, se srečali nekje na pol poti, najverjetneje kar v Milanu, in konec leta preživeli v družinskem krogu.

 


15.01.2019

“Slovenščina je hipster jezik”

Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.


08.01.2019

Eyachew Tefera iz Etiopije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.01.2019

Francoz Nicolas Neve

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.12.2018

Rusinja Olga Kajba

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.12.2018

Laura Tobin z Irske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


11.12.2018

“Tu sem doživel le eno stavko.”

Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.


04.12.2018

Američanka in vlogerka Mariah Dolenc

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.11.2018

Avstralec Steve Hartley

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.11.2018

Richard Matondo Kimpala iz Demokratične republike Kongo

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.11.2018

“Za vsako bolezen imate zdravilo v obliki šnopsa”

Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.


06.11.2018

Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.10.2018

Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.10.2018

Filippo Jorio: Delovni odnosi so spoštljivi, mirni in brez drame

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


16.10.2018

Nemec Wolfgang Zeike se v Sloveniji počuti kot doma

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


09.10.2018

Dmitri Ainutdinov: “Tu imate najboljšo pico”

Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo


02.10.2018

Njen odhod iz države je odobril sam predsednik, starši pa so jo svarili, da pri nas ni riža

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.09.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.09.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


11.09.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.09.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 13 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov