Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje.”

29.10.2019

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

Irina Ionitoiu iz Bukarešte o presenečenjih in izzivih ob selitvi v Zagorje ob Savi

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. Selitev iz dvomilijonskega mesta v manjši kraj s približno sedem tisoč prebivalci je prinesla marsikatero presenečenje in marsikateri nov izziv. Čeprav zase pravi, da je sicer mestno dekle, pa ji zdaj življenje v manjšem mestu povsem ustreza.

V Bukarešti vsi samo hitijo – drug mimo drugega, na podzemno, z nje, brez pozdrava, tukaj pa so vsi bolj mirni – na ulicah se ti ljudje nasmehnejo, pozdravijo te iz avta in pomahajo, povprašajo, kako si – to se mi zdi res neverjetno lepo, kaj takega se mi doma ni nikoli zgodilo. Zdaj lahko rečem, da živim z naravo – blizu gozdov, travnikov, rada grem do reke, bližnjega jezera. Doma sem pogosteje hodila v bare, restavracije, gledališče, zdaj pa se dosti raje sprehajam po domačem kraju in okolici – lepo je!

Ko spozna nove ljudi v Sloveniji, Irina pove, da večina bolj malo pozna njeno državo in bolj malo ve o njenem rojstnem mestu. Po navadi mislijo, da tam vlada revščina, malokdo sploh ve, da je Romunija v Evropski uniji, spomnijo se na Transilvanijo, gradove in grofa Drakulo. Nove stvari, novi izzivi, presenečenja – vse to pa je tudi njo pričakalo ob selitvi – a ni bilo vse le lepo in pozitivno.

Službo sem iskala res zelo, zelo dolgo časa – to je bila na začetku največja ovira. Ko sem jo končno našla, pa se je vse postavilo na svoje mesto – plačilo najemnine ni bilo več težava, s službo so prišla nova poznanstva, ki so prerasla v prijateljstva, tudi sama sem bila dosti bolj zadovoljna in srečna. A vseeno – ostala je – in še vedno ostaja – druga največja ovira. Jezik. V šoli sem se učila več tujih jezikov, in to mi nikoli ni predstavljalo težav. Slovenščina pa je res težka, nisem si predstavljala, da bo tako težko. Izgovarjava mi povzroča največ preglavic in pa pravilen vrstni red besed v stavkih. Najtežja beseda zame je čmrlj – drugih težkih besed se ne spomnim, saj zame zvenijo tako, kot bi jih izgovarjali vesoljci.

Tudi nekatere slovenske navade so našo sogovornico presenetile.

Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje – to tukaj še vedno včasih kar malo pozabim, pa se mi zdi, da je pri vas precej pomembno, dobim kar kakšen grd pogled, zato se potem hitro sezujem. Mi je pa zato zelo všeč vaš običaj pitja kave. Vzamete si čas za kavo – s prijatelji, sodelavci ali pa si jo privoščite tudi sami in uživate v njej. Opazila sem, da se Slovenci veliko smejite, po navadi ste vedno dobre volje, je pa res, da radi tudi opravljate – moji sosedi vedno vedo vse o meni – kdaj grem ven, kdaj pridem domov, kako sem oblečena, s kom grem kam … To me je najprej zmotilo, zdaj pa se mi zdi zabavno. Moram pohvaliti tudi vašo vljudnost – vedno pozdravite, ponudite roko ob prihodu ali odhodu, nasmeh – to zelo cenim, pri nas doma tega zagotovo manjka.

Irino so v Sloveniji že obiskali tudi njeni sorodniki. Peljala jih je v Bohinj, na Bled, jim razkazala Ljubljano, njenim staršem je bil najbolj všeč obisk Škofje Loke, navdušeni so bili na lepoto in čistočo naše države. V prihodnjih mesecih spet načrtujejo skupno srečanje – združili bodo prijetno s koristnim, se srečali nekje na pol poti, najverjetneje kar v Milanu, in konec leta preživeli v družinskem krogu.

 


Drugi pogled

405 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

“Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje.”

29.10.2019

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

Irina Ionitoiu iz Bukarešte o presenečenjih in izzivih ob selitvi v Zagorje ob Savi

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. Selitev iz dvomilijonskega mesta v manjši kraj s približno sedem tisoč prebivalci je prinesla marsikatero presenečenje in marsikateri nov izziv. Čeprav zase pravi, da je sicer mestno dekle, pa ji zdaj življenje v manjšem mestu povsem ustreza.

V Bukarešti vsi samo hitijo – drug mimo drugega, na podzemno, z nje, brez pozdrava, tukaj pa so vsi bolj mirni – na ulicah se ti ljudje nasmehnejo, pozdravijo te iz avta in pomahajo, povprašajo, kako si – to se mi zdi res neverjetno lepo, kaj takega se mi doma ni nikoli zgodilo. Zdaj lahko rečem, da živim z naravo – blizu gozdov, travnikov, rada grem do reke, bližnjega jezera. Doma sem pogosteje hodila v bare, restavracije, gledališče, zdaj pa se dosti raje sprehajam po domačem kraju in okolici – lepo je!

Ko spozna nove ljudi v Sloveniji, Irina pove, da večina bolj malo pozna njeno državo in bolj malo ve o njenem rojstnem mestu. Po navadi mislijo, da tam vlada revščina, malokdo sploh ve, da je Romunija v Evropski uniji, spomnijo se na Transilvanijo, gradove in grofa Drakulo. Nove stvari, novi izzivi, presenečenja – vse to pa je tudi njo pričakalo ob selitvi – a ni bilo vse le lepo in pozitivno.

Službo sem iskala res zelo, zelo dolgo časa – to je bila na začetku največja ovira. Ko sem jo končno našla, pa se je vse postavilo na svoje mesto – plačilo najemnine ni bilo več težava, s službo so prišla nova poznanstva, ki so prerasla v prijateljstva, tudi sama sem bila dosti bolj zadovoljna in srečna. A vseeno – ostala je – in še vedno ostaja – druga največja ovira. Jezik. V šoli sem se učila več tujih jezikov, in to mi nikoli ni predstavljalo težav. Slovenščina pa je res težka, nisem si predstavljala, da bo tako težko. Izgovarjava mi povzroča največ preglavic in pa pravilen vrstni red besed v stavkih. Najtežja beseda zame je čmrlj – drugih težkih besed se ne spomnim, saj zame zvenijo tako, kot bi jih izgovarjali vesoljci.

Tudi nekatere slovenske navade so našo sogovornico presenetile.

Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje – to tukaj še vedno včasih kar malo pozabim, pa se mi zdi, da je pri vas precej pomembno, dobim kar kakšen grd pogled, zato se potem hitro sezujem. Mi je pa zato zelo všeč vaš običaj pitja kave. Vzamete si čas za kavo – s prijatelji, sodelavci ali pa si jo privoščite tudi sami in uživate v njej. Opazila sem, da se Slovenci veliko smejite, po navadi ste vedno dobre volje, je pa res, da radi tudi opravljate – moji sosedi vedno vedo vse o meni – kdaj grem ven, kdaj pridem domov, kako sem oblečena, s kom grem kam … To me je najprej zmotilo, zdaj pa se mi zdi zabavno. Moram pohvaliti tudi vašo vljudnost – vedno pozdravite, ponudite roko ob prihodu ali odhodu, nasmeh – to zelo cenim, pri nas doma tega zagotovo manjka.

Irino so v Sloveniji že obiskali tudi njeni sorodniki. Peljala jih je v Bohinj, na Bled, jim razkazala Ljubljano, njenim staršem je bil najbolj všeč obisk Škofje Loke, navdušeni so bili na lepoto in čistočo naše države. V prihodnjih mesecih spet načrtujejo skupno srečanje – združili bodo prijetno s koristnim, se srečali nekje na pol poti, najverjetneje kar v Milanu, in konec leta preživeli v družinskem krogu.

 


04.06.2019

Sinan Kuzer iz Turčije

Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.


28.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


21.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


14.05.2019

Kim Camara iz Sierre Leone

Zahodnoafriška država Sierra Leone je bila v 18. stoletju pomembno središče čezatlantskega trga s sužnji, danes pa sta glavna gospodarska panoga te države rudarstvo in trgovina z diamanti. Njeno ime izhaja iz portugalskega imena za pokrajino – Serra Leoa; dobesedni prevod tega je Levja gora. Iz prestolnice Sierre Leone – Freetowna, ki ga je podjetje Sierra Leone Company leta 1792 ustanovilo kot dom za temnopolte Britance, ki so se bojevali pod britansko zastavo v ameriški vojni za neodvisnost – prihaja 23-letna Kim Camara. Že 16 let živi v Ljubljani, težave, ki jih je imela ob prihodu, pa so jo spodbudile, da je pri nas odprla prvi frizerski salon za urejanje afriškega tipa las. Tudi o tem, predvsem pa o razlikah med Slovenijo in Sierro Leone, pozneje. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.


07.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


30.04.2019

“Jaz sem ‘makaronar’, ti imaš pa traktor.”

Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?


23.04.2019

Ernesto Gainza iz Venezuele

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.


16.04.2019

Richard Matondo Kimpala, ponovitev

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


09.04.2019

“En sendvič, prosim. Z 200 gramov salame.”

Anika Dziewior Pavlin ne mara, če kdo reče, da sta poljščina in slovenščina podobna jezika ter da je zato učenje lažje


02.04.2019

“Vsaj na tri leta rabim Buenos Aires”

Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.


26.03.2019

Gruzijec Tamazi Nozadze

K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.


19.03.2019

Čeh Vojta Hemala

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.03.2019

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?


05.03.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.02.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.02.2019

Irene Debeljak, Filipini

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.02.2019

Minyoung Chang, Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.02.2019

Manas Mussapirov, Kazahstan

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.01.2019

Tetyana Makara, Ukrajina

Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.


22.01.2019

Mehičan Miguel Eckles Gomez

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 12 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov