Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se počuti Indijec, navajen na vročino in sonce, ko prvič prispe v Slovenijo na hladen in deževen dan? Naš sogovornik Ishan Manjrekar se ga še zelo dobro spominja. Pravi, da je bilo zanimivo in tudi zabavno. Že isti dan je šel v center Ljubljane in vse se mu je zdelo zelo zelo prazno. To pa ga ni odvrnilo od odločitve, da bi tukaj ostal. Zdaj je v Ljubljani že dve leti in na razlike se je že precej navadil. Celo tako zelo, da vse svoje prijatelje nagovarja, naj pridejo sem na dopust. Vse jim že lahko razkaže sam, saj si je večino Slovenije že ogledal. Svoj pogled na Slovenijo je v Drugem pogledu predstavil Katji Krajnc. Bere Andreja Gradišar.
Ishan Manjrekar iz Indije se je po dveh letih življenja v Sloveniji končno navadil tudi na vreme in malo število ljudi.
Ishan Manjrekar je za Ljubljano prvič izvedel na spletu, ko se je odločil za delo v Sloveniji. Prišel je v majhno mesto, navajen na večmilijonske kraje.
"Na začetku sem vedel le, da Slovenija leži v srednji Evropi, kaj več od tega pa ne. Najprej sem se ukvarjal s tem, kako izgovoriti Ljubljana, pri čemer sem si pomagal z Wikipedijo. Nekako sem moral ljudem znati povedati, kam grem. Večina jih je takrat prvič slišala za Slovenijo."
In tako je prispel v Ljubljano. Najprej za nekaj dni, na razgovor za službo. Že prvi dan se je odpravil v center in vse se mu je zdelo zelo prazno. Po približno pol leta se je preselil in vse se mu je zdelo zelo drugače kot v Indiji – podnebje, hrana in ljudje. Pravi pa, da se s Slovenci ni težko spoprijateljiti in da so zelo prijazni. Smešno pa mu je dejstvo, da je v tako majhni državi, kot je Slovenija, toliko narečij.
Tudi Ishan se uči slovenščino, ki pa je popolnoma drugačna od obeh njegovih maternih jezikov, ki sta marathi in angleščina.
"Slovenščina ima veliko tujk, prevzetih iz angleščine. In pri takšnih lahko hitro uganem, kaj pomenijo, kot, na primer, beseda normalno, ki je čisto slovenska. Zdaj poskušam vsako angleško besedo nekako posloveniti, v upanju, da je pravilna.
In še nekaj zelo zabavnega – slovenske kletvice niso zares kletvice. So samo smešne, kot je tristo kosmatih medvedov. Uporabljam jo samo zato, ker se ji smejijo tudi Slovenci."
Še posebej ob koncih tedna Ishan rad obišče različne slovenske kraje, ki so ga tako navdihnili, da je začel snemati svoj podkast Kulcha shock, kjer govori o svojih medkulturnih izkušnjah in dodaja številne anekdote.
Videl je tudi že veliko slovenskih lepot in svojim prijateljem po svetu toplo priporoča obisk, saj je Slovenija zelo drugačna od ostalih evropskih držav.
"Vsem, ki jih poznam, sem rekel, naj načrtujejo prihod sem. Seveda je to v trenutni situaciji težko, ampak naj pridejo, ko bo to mogoče. Priporočam jo zato, ker ni tako oblegana. Veliko ljudi ne ve, kako prijetna in lepa je. Obiščejo lahko ogromno krajev in počnejo zabavne stvari. Vse to pa jim lahko osebno razkažem!"
405 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kako se počuti Indijec, navajen na vročino in sonce, ko prvič prispe v Slovenijo na hladen in deževen dan? Naš sogovornik Ishan Manjrekar se ga še zelo dobro spominja. Pravi, da je bilo zanimivo in tudi zabavno. Že isti dan je šel v center Ljubljane in vse se mu je zdelo zelo zelo prazno. To pa ga ni odvrnilo od odločitve, da bi tukaj ostal. Zdaj je v Ljubljani že dve leti in na razlike se je že precej navadil. Celo tako zelo, da vse svoje prijatelje nagovarja, naj pridejo sem na dopust. Vse jim že lahko razkaže sam, saj si je večino Slovenije že ogledal. Svoj pogled na Slovenijo je v Drugem pogledu predstavil Katji Krajnc. Bere Andreja Gradišar.
Ishan Manjrekar iz Indije se je po dveh letih življenja v Sloveniji končno navadil tudi na vreme in malo število ljudi.
Ishan Manjrekar je za Ljubljano prvič izvedel na spletu, ko se je odločil za delo v Sloveniji. Prišel je v majhno mesto, navajen na večmilijonske kraje.
"Na začetku sem vedel le, da Slovenija leži v srednji Evropi, kaj več od tega pa ne. Najprej sem se ukvarjal s tem, kako izgovoriti Ljubljana, pri čemer sem si pomagal z Wikipedijo. Nekako sem moral ljudem znati povedati, kam grem. Večina jih je takrat prvič slišala za Slovenijo."
In tako je prispel v Ljubljano. Najprej za nekaj dni, na razgovor za službo. Že prvi dan se je odpravil v center in vse se mu je zdelo zelo prazno. Po približno pol leta se je preselil in vse se mu je zdelo zelo drugače kot v Indiji – podnebje, hrana in ljudje. Pravi pa, da se s Slovenci ni težko spoprijateljiti in da so zelo prijazni. Smešno pa mu je dejstvo, da je v tako majhni državi, kot je Slovenija, toliko narečij.
Tudi Ishan se uči slovenščino, ki pa je popolnoma drugačna od obeh njegovih maternih jezikov, ki sta marathi in angleščina.
"Slovenščina ima veliko tujk, prevzetih iz angleščine. In pri takšnih lahko hitro uganem, kaj pomenijo, kot, na primer, beseda normalno, ki je čisto slovenska. Zdaj poskušam vsako angleško besedo nekako posloveniti, v upanju, da je pravilna.
In še nekaj zelo zabavnega – slovenske kletvice niso zares kletvice. So samo smešne, kot je tristo kosmatih medvedov. Uporabljam jo samo zato, ker se ji smejijo tudi Slovenci."
Še posebej ob koncih tedna Ishan rad obišče različne slovenske kraje, ki so ga tako navdihnili, da je začel snemati svoj podkast Kulcha shock, kjer govori o svojih medkulturnih izkušnjah in dodaja številne anekdote.
Videl je tudi že veliko slovenskih lepot in svojim prijateljem po svetu toplo priporoča obisk, saj je Slovenija zelo drugačna od ostalih evropskih držav.
"Vsem, ki jih poznam, sem rekel, naj načrtujejo prihod sem. Seveda je to v trenutni situaciji težko, ampak naj pridejo, ko bo to mogoče. Priporočam jo zato, ker ni tako oblegana. Veliko ljudi ne ve, kako prijetna in lepa je. Obiščejo lahko ogromno krajev in počnejo zabavne stvari. Vse to pa jim lahko osebno razkažem!"
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov