Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naoki živi v Tokiu in govori slovensko! 21-letni Japonec študira slovanske jezike, lani je nekaj časa živel v Ljubljani. Prvi vtis je bil slab: “Sosedje so me prijavili policiji, ker so mislili, da sem kitajski ropar.” Naoki ima vseeno rad Slovence, njegova strast so naša narečja, na študentski “sceni” pa je najtežje razumel Belokranjce in Prekmurce.
Naoki Nakayama se je iz garsonjere kmalu preselil v študentski dom v Rožni Dolini. V primerjavi s študentsko sceno v Tokiu je opazil zanimivo, a kar predvidljivo razliko: “Slovenci pijete več kot Japonci, zabave so bolj divje.”
Študentsko življenje na Japonskem je drugačno kot v Sloveniji. Vse univerze imajo šolnino, javne so nekoliko cenejše, zasebne dražje. Leto dni študija prava na javni univerzi v Nagoyi na primer stane 7.500 evrov.
Večina študentskega življenja se odvija v kampusih, študentkih domov kot pri nas ne poznajo, stroški študija so navkljub dobrim prihodkom japonskih družin zelo visoki, kar za mlade ljudi predstavlja velik pritisk. “Nekateri študenti nimajo veliko časa, ampak študentske svobode nam ne morejo vzeti!”
Naoki je v tretjem letniku študija slovanskih jezikov in pri 21-ih letih že razmišlja o zaposlitvi. Zanimivo, da ne na svojem področju, ampak prej v menedžmentu.
Kmalu se bo začel udeleževati posebnih kampov, ki jih pripravljajo velika podjetja. Na njih skušajo izbrati najboljše kandidate, študenti se želijo predstaviti v dobri luči.
Službe je tudi na Japonskem vse težje dobiti, vedno več je zanimanja za javno upravo, konkurenca je huda, velikokrat je pomembneje na kateri univerzi si diplomiral, od tega kaj si študiral.
“Morda bi si želel delati tudi kaj povezanega s Slovenijo in Evropo, a se zavedam, da bo to težko. Tukaj v Tokiu obiskujem tečaj slovenščine pri Biba Sethna, dobivamo se enkrat tedensko,” pravi Naoki v zelo dobri slovenščini.
In jedrska energija na Japonskem po nesreči v Fukušimi? “Potrebno je razmisliti o drugačnih možnostih, toda mi smo otoška država in ne moremo tako enostavno uvažati elektrike, kot na primer Nemčija.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Naoki živi v Tokiu in govori slovensko! 21-letni Japonec študira slovanske jezike, lani je nekaj časa živel v Ljubljani. Prvi vtis je bil slab: “Sosedje so me prijavili policiji, ker so mislili, da sem kitajski ropar.” Naoki ima vseeno rad Slovence, njegova strast so naša narečja, na študentski “sceni” pa je najtežje razumel Belokranjce in Prekmurce.
Naoki Nakayama se je iz garsonjere kmalu preselil v študentski dom v Rožni Dolini. V primerjavi s študentsko sceno v Tokiu je opazil zanimivo, a kar predvidljivo razliko: “Slovenci pijete več kot Japonci, zabave so bolj divje.”
Študentsko življenje na Japonskem je drugačno kot v Sloveniji. Vse univerze imajo šolnino, javne so nekoliko cenejše, zasebne dražje. Leto dni študija prava na javni univerzi v Nagoyi na primer stane 7.500 evrov.
Večina študentskega življenja se odvija v kampusih, študentkih domov kot pri nas ne poznajo, stroški študija so navkljub dobrim prihodkom japonskih družin zelo visoki, kar za mlade ljudi predstavlja velik pritisk. “Nekateri študenti nimajo veliko časa, ampak študentske svobode nam ne morejo vzeti!”
Naoki je v tretjem letniku študija slovanskih jezikov in pri 21-ih letih že razmišlja o zaposlitvi. Zanimivo, da ne na svojem področju, ampak prej v menedžmentu.
Kmalu se bo začel udeleževati posebnih kampov, ki jih pripravljajo velika podjetja. Na njih skušajo izbrati najboljše kandidate, študenti se želijo predstaviti v dobri luči.
Službe je tudi na Japonskem vse težje dobiti, vedno več je zanimanja za javno upravo, konkurenca je huda, velikokrat je pomembneje na kateri univerzi si diplomiral, od tega kaj si študiral.
“Morda bi si želel delati tudi kaj povezanega s Slovenijo in Evropo, a se zavedam, da bo to težko. Tukaj v Tokiu obiskujem tečaj slovenščine pri Biba Sethna, dobivamo se enkrat tedensko,” pravi Naoki v zelo dobri slovenščini.
In jedrska energija na Japonskem po nesreči v Fukušimi? “Potrebno je razmisliti o drugačnih možnostih, toda mi smo otoška država in ne moremo tako enostavno uvažati elektrike, kot na primer Nemčija.”
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Neveljaven email naslov