Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rojena je bila staršem, deportiranim v sovjetsko Sibirijo, nato pa je postala ena od vodilnih osebnosti Ljudske fronte v Latviji, v kateri so dosegli vnovično vzpostavitev neodvisnosti leta 1991. Več let je delovala kot veleposlanica svoje države v Združenih narodih in v Franciji in se kot latvijska zunanja ministrica podpisala pod pristopno pogodbo Latvije v Unijo. Od leta 2009 je poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke.
Rojena je bila staršem, deportiranim v sovjetsko Sibirijo, nato pa je postala ena od vodilnih osebnosti Ljudske fronte v Latviji, v kateri so dosegli vnovično vzpostavitev neodvisnosti leta 1991. Več let je delovala kot veleposlanica svoje države v Združenih narodih in v Franciji in se kot latvijska zunanja ministrica podpisala pod pristopno pogodbo Latvije v Unijo. Sandra Kalniete je od leta 2009 poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke.
“Ko hočem impresionirati svoje zahodne kolege, jim navadno povem svojo zgodbo o Pepelki. Rojena sem bila v gulagu, a moj podpis je na latvijski pristopni pogodbi k Uniji.”
V Evropi in tudi širše je znana predvsem po dveh stvareh: od leta 2009 deluje kot evropska poslanka, pred leti pa je napisala knjigo V plesnih čevljih v sibirskem snegu, ki je prevedena v več kot 13 jezikov. V njem opisuje, kako je življenje v gulagu zaznamovalo usodo njene družine. “Bila sem otrok, obdarjen z vso ljubeznijo in zaščito svojih staršev. Zato nimam slabih spominov. To je vsekakor postavilo temelje moji osebnosti, moji odločnosti in temu, da sem se znala pozneje v življenju vedno zoperstaviti krivicam.”
Danes v Evropskem parlamentu med drugim predseduje neformalni skupini poslancev za “Spravo evropskih zgodovin”. Skupina želi razviti skupni pogled na zločine totalitarnih režimov, med drugim tudi na totalitarni komunistični režim Sovjetske zveze, da bi zagotovila neprekinjen proces ocenjevanja totalitarnih zločinov in enakopravno obravnavo in nediskriminacijo žrtev vseh totalitarnih režimov.
“Veste, ko živite pod totalitarnim režimom, je vsakdanjik ves čas zavit v strah, saj ni nikoli povsem jasno, kje je meja … V takih razmerah se je izjemno težko zoperstaviti režimu. Cena je lahko namreč tudi tvoje življenje … in vsako bitje ima na razpolago le eno življenje.”
Sandra Kalniete je v politiko vstopila leta 1988 med vznikom latvijskega gibanja za neodvisnost. Bila je ena od ustanoviteljev in poznejša namestnica voditelja latvijske Ljudske fronte, glavne latvijske politične organizacije za neodvisnost.
“Bili smo naivni in smo pričakovali, da nam bo svet po sprejetju tega dokumenta kar planil v objem in nas navdušeno pozdravljal. Nič takega se ni zgodilo. Svet, zlasti evropske države, je skrbela razorožitev, ves čas so nas opozarjali, naj ne stresamo preveč Gorbačovega čolna.”
Uspeh baltskih držav je tako po njenem mnenju v tem kontekstu tako najbolj rezultat odprtosti in zmožnosti učenja, zelo hitrega učenja.
“Skočiti smo morali na evropski vlak, potem ko je ta že zdavnaj odpeljal s postaje. A nam je uspelo. Zelo malo časa smo imeli, da smo implementirali evropsko zakonodajo in obenem pokazali tudi prve rezultate na gospodarskem, socialnem in drugih področjih v državi.”
Sandra Kalniete je v letih po osamosvojitvi Latvije vodila njihovo diplomacijo, za kratek čas je bila tudi evropska komisarka. Pozneje se je spustila tudi v predsedniško tekmo v svoji državi, a je vmes odnehala. Danes kot evropska poslanka deluje predvsem na področju zunanjih zadev Unije. 4-ega maja, ko se v Latviji spominjajo svojega slavnega »da« neodvisnosti, je na svojem Facebooku zapisala: “To je zgodba o pogumu, neustrašnosti in upanju – to je zgodba o nas.“
720 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Rojena je bila staršem, deportiranim v sovjetsko Sibirijo, nato pa je postala ena od vodilnih osebnosti Ljudske fronte v Latviji, v kateri so dosegli vnovično vzpostavitev neodvisnosti leta 1991. Več let je delovala kot veleposlanica svoje države v Združenih narodih in v Franciji in se kot latvijska zunanja ministrica podpisala pod pristopno pogodbo Latvije v Unijo. Od leta 2009 je poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke.
Rojena je bila staršem, deportiranim v sovjetsko Sibirijo, nato pa je postala ena od vodilnih osebnosti Ljudske fronte v Latviji, v kateri so dosegli vnovično vzpostavitev neodvisnosti leta 1991. Več let je delovala kot veleposlanica svoje države v Združenih narodih in v Franciji in se kot latvijska zunanja ministrica podpisala pod pristopno pogodbo Latvije v Unijo. Sandra Kalniete je od leta 2009 poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica skupine Evropske ljudske stranke.
“Ko hočem impresionirati svoje zahodne kolege, jim navadno povem svojo zgodbo o Pepelki. Rojena sem bila v gulagu, a moj podpis je na latvijski pristopni pogodbi k Uniji.”
V Evropi in tudi širše je znana predvsem po dveh stvareh: od leta 2009 deluje kot evropska poslanka, pred leti pa je napisala knjigo V plesnih čevljih v sibirskem snegu, ki je prevedena v več kot 13 jezikov. V njem opisuje, kako je življenje v gulagu zaznamovalo usodo njene družine. “Bila sem otrok, obdarjen z vso ljubeznijo in zaščito svojih staršev. Zato nimam slabih spominov. To je vsekakor postavilo temelje moji osebnosti, moji odločnosti in temu, da sem se znala pozneje v življenju vedno zoperstaviti krivicam.”
Danes v Evropskem parlamentu med drugim predseduje neformalni skupini poslancev za “Spravo evropskih zgodovin”. Skupina želi razviti skupni pogled na zločine totalitarnih režimov, med drugim tudi na totalitarni komunistični režim Sovjetske zveze, da bi zagotovila neprekinjen proces ocenjevanja totalitarnih zločinov in enakopravno obravnavo in nediskriminacijo žrtev vseh totalitarnih režimov.
“Veste, ko živite pod totalitarnim režimom, je vsakdanjik ves čas zavit v strah, saj ni nikoli povsem jasno, kje je meja … V takih razmerah se je izjemno težko zoperstaviti režimu. Cena je lahko namreč tudi tvoje življenje … in vsako bitje ima na razpolago le eno življenje.”
Sandra Kalniete je v politiko vstopila leta 1988 med vznikom latvijskega gibanja za neodvisnost. Bila je ena od ustanoviteljev in poznejša namestnica voditelja latvijske Ljudske fronte, glavne latvijske politične organizacije za neodvisnost.
“Bili smo naivni in smo pričakovali, da nam bo svet po sprejetju tega dokumenta kar planil v objem in nas navdušeno pozdravljal. Nič takega se ni zgodilo. Svet, zlasti evropske države, je skrbela razorožitev, ves čas so nas opozarjali, naj ne stresamo preveč Gorbačovega čolna.”
Uspeh baltskih držav je tako po njenem mnenju v tem kontekstu tako najbolj rezultat odprtosti in zmožnosti učenja, zelo hitrega učenja.
“Skočiti smo morali na evropski vlak, potem ko je ta že zdavnaj odpeljal s postaje. A nam je uspelo. Zelo malo časa smo imeli, da smo implementirali evropsko zakonodajo in obenem pokazali tudi prve rezultate na gospodarskem, socialnem in drugih področjih v državi.”
Sandra Kalniete je v letih po osamosvojitvi Latvije vodila njihovo diplomacijo, za kratek čas je bila tudi evropska komisarka. Pozneje se je spustila tudi v predsedniško tekmo v svoji državi, a je vmes odnehala. Danes kot evropska poslanka deluje predvsem na področju zunanjih zadev Unije. 4-ega maja, ko se v Latviji spominjajo svojega slavnega »da« neodvisnosti, je na svojem Facebooku zapisala: “To je zgodba o pogumu, neustrašnosti in upanju – to je zgodba o nas.“
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Neveljaven email naslov