Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ande je potomec prvobitnega ljudstva Samijev na Norveškem. V Oslu poučuje ta jezik, ki so ga na skrajnem severu Evrope govorili že davno pred ustanovitvijo nacionalnih držav in ki ima – mimogrede – več kot 200 izrazov za sneg, je pa tudi član norveškega parlamentarnega odbora za pravice Samijev. Po njegovih besedah se sever Evrope zaradi podnebnih sprememb in vdiranja industrije v nekdaj kmetijska območja degradira tako rekoč pred njihovimi očmi, mednarodno opevani skandinavski zgled demokracije pa je že zdavnaj klecnil pod nacionalnimi pritiski. Kaj pri Samijih pomeni molk in zakaj ne marajo vztrajati na istem mestu, pa v nadaljevanju.
"Naša največja grožnja trenutno je industrija, ki prodira v nordijske dežele ter uničuje kulturo in lokalni način življenja"
Ande Trosten je potomec prvobitnega ljudstva Samijev na Norveškem. V Oslu poučuje ta jezik, ki so ga na skrajnem severu Evrope govorili že davno pred ustanovitvijo nacionalnih držav in ki ima – mimogrede – več kot 200 izrazov za sneg. Je tudi član norveškega parlamentarnega odbora za pravice Samijev.
“Razlog, da imamo toliko izrazov za sneg, je v tem, da ta za nas ni sovražnik. Naše življenjsko okolje je vsajeno vanj, zato ga moramo dobro poznati. Le natančen opis pokrajine in razmer v njej lahko komu tudi reši življenje.”
Ande, ki samijščino poučuje v Oslu, svoje učne ure navadno začne z drobno besedno igro, v kateri je slišno vse žuborenje tega jezika snega in tunder: “Samiji smo prvobitno ljudstvo, ki je poseljevalo Skandinavijo in severozahodni del Rusije. Tu smo se ustalili že davno pred nacionalnimi državami. Te so se pojavile sredi 18. stoletja in nas umetno presekale med štiri različne države.” Največ jih živi na Norveškem.
Ande zase pravi, da je pripadnik zlate generacije Samijev, tiste torej, ki je lahko po dolgem času odraščala brez pritiskov in zatiranja države ter znova brez pritiskov negovala lastno kulturo. A to še ne pomeni, da ji gre dobro.
“Trudimo se, da bi družbo preoblikovali tako, da bomo v njej lahko enakovredni z vsemi drugimi ljudmi v državi. Gre za dolgo in naporno pot boja z vse vrste institucijami, dolga stoletja prisilne asimilacije bo težko spremeniti v tako kratkem obdobju. Najboljša stvar v povezavi z Norveško je, da smem izražati svoje mnenje in me pri tem nihče ne ustrahuje.”
Dejaven je v tako imenovanem samijskem parlamentu. Kot prostovoljec je eno leto preživel v Nemčiji, kjer je skušal ljudem predstaviti Samije, njihovo kulturo, dediščino in tudi zagate, s katerimi se spoprijemajo. Svoje poslanstvo tako vidi v tem, da opozarja, kako hitro se spreminja svet Samijev. Ne pestita jih le diskriminacija in počasno asimiliranje v kulturo in družbo nacionalnih držav, temveč tudi vse bolj grozeče podnebne spremembe.
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Ande je potomec prvobitnega ljudstva Samijev na Norveškem. V Oslu poučuje ta jezik, ki so ga na skrajnem severu Evrope govorili že davno pred ustanovitvijo nacionalnih držav in ki ima – mimogrede – več kot 200 izrazov za sneg, je pa tudi član norveškega parlamentarnega odbora za pravice Samijev. Po njegovih besedah se sever Evrope zaradi podnebnih sprememb in vdiranja industrije v nekdaj kmetijska območja degradira tako rekoč pred njihovimi očmi, mednarodno opevani skandinavski zgled demokracije pa je že zdavnaj klecnil pod nacionalnimi pritiski. Kaj pri Samijih pomeni molk in zakaj ne marajo vztrajati na istem mestu, pa v nadaljevanju.
"Naša največja grožnja trenutno je industrija, ki prodira v nordijske dežele ter uničuje kulturo in lokalni način življenja"
Ande Trosten je potomec prvobitnega ljudstva Samijev na Norveškem. V Oslu poučuje ta jezik, ki so ga na skrajnem severu Evrope govorili že davno pred ustanovitvijo nacionalnih držav in ki ima – mimogrede – več kot 200 izrazov za sneg. Je tudi član norveškega parlamentarnega odbora za pravice Samijev.
“Razlog, da imamo toliko izrazov za sneg, je v tem, da ta za nas ni sovražnik. Naše življenjsko okolje je vsajeno vanj, zato ga moramo dobro poznati. Le natančen opis pokrajine in razmer v njej lahko komu tudi reši življenje.”
Ande, ki samijščino poučuje v Oslu, svoje učne ure navadno začne z drobno besedno igro, v kateri je slišno vse žuborenje tega jezika snega in tunder: “Samiji smo prvobitno ljudstvo, ki je poseljevalo Skandinavijo in severozahodni del Rusije. Tu smo se ustalili že davno pred nacionalnimi državami. Te so se pojavile sredi 18. stoletja in nas umetno presekale med štiri različne države.” Največ jih živi na Norveškem.
Ande zase pravi, da je pripadnik zlate generacije Samijev, tiste torej, ki je lahko po dolgem času odraščala brez pritiskov in zatiranja države ter znova brez pritiskov negovala lastno kulturo. A to še ne pomeni, da ji gre dobro.
“Trudimo se, da bi družbo preoblikovali tako, da bomo v njej lahko enakovredni z vsemi drugimi ljudmi v državi. Gre za dolgo in naporno pot boja z vse vrste institucijami, dolga stoletja prisilne asimilacije bo težko spremeniti v tako kratkem obdobju. Najboljša stvar v povezavi z Norveško je, da smem izražati svoje mnenje in me pri tem nihče ne ustrahuje.”
Dejaven je v tako imenovanem samijskem parlamentu. Kot prostovoljec je eno leto preživel v Nemčiji, kjer je skušal ljudem predstaviti Samije, njihovo kulturo, dediščino in tudi zagate, s katerimi se spoprijemajo. Svoje poslanstvo tako vidi v tem, da opozarja, kako hitro se spreminja svet Samijev. Ne pestita jih le diskriminacija in počasno asimiliranje v kulturo in družbo nacionalnih držav, temveč tudi vse bolj grozeče podnebne spremembe.
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Neveljaven email naslov