Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.
Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.
MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?
PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.
Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?
Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.
Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?
Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.
Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?
Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.
Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?
Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.
687 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.
Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.
MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?
PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.
Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?
Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.
Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?
Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.
Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?
Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.
Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?
Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.
Tudi v Frekvenci bomo primaknili piko letošnjemu letu, a revizije se ne lotevamo sami, ampak ob pomoči nekaterih letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev. Tako boste lahko slišali, kakšni raziskovalni uspehi so njim prinesli to prestižno nacionalno priznanje v znanosti in kaj je po njihovem zaznamovalo globalno znanstveno leto. Pregled je ob njihovi pomoči pripravila Maja Ratej.
Osemmilijardti človek se je letos rodil v Dominikanski republiki, sedemmilijardti leta 2011 v Bangladešu, danes 23-letni Sarajevčan Adnan Mević je bil leta 1999 šestmilijardti človek na svetu, leta 1986 pa so za petmilijardtega Zemljana proglasili v Zagrebu rojenega Mateja Gasparja. Različne institucije poskušajo čim natančneje izračunati dan, ko naj bi število prebivalcev sveta doseglo okroglo mejo, a to so le ocene, ki se med seboj razlikujejo.
Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc.
November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke.
Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja.
Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.
Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov.
Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite.
"Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva.
So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!
Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.
V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo?
Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Neveljaven email naslov