Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.
Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.
MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?
PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.
Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?
Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.
Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?
Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.
Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?
Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.
Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?
Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.
Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.
MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?
PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.
Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?
Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.
Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?
Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.
Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?
Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.
Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?
Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Neveljaven email naslov