Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Frekvenca X

02.06.2011


Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.

Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.

MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?

PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.

Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?

Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.

Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?

Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.

Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?

Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.

Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?

Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.


Frekvenca X

687 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Frekvenca X

02.06.2011


Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.

Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.

MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?

PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.

Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?

Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.

Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?

Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.

Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?

Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.

Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?

Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


28.10.2021

V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.


21.10.2021

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

Strupi so pogosto navdih za zdravila.


14.10.2021

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?


07.10.2021

Zaznavanje dražljajev, podnebni modeli in ustvarjanje organskih molekul

V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.


01.10.2021

BepiColombo prvič poletel mimo Merkurja

V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov