Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.
Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.
MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?
PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.
Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?
Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.
Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?
Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.
Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?
Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.
Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?
Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.
Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.
MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?
PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.
Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?
Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.
Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?
Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.
Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?
Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.
Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?
Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov