Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Biološki fitnes - dr. Simona Kralj Fišer

30.10.2014

Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.

"Ženska ovulira približno 450-krat v življenju, moški bi z enim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA."

Naravne sile evolucije še vedno oblikujejo človeštvo. Naš ustroj deluje na način, da bi imeli čim več potomcev, ki bodo čim bolj kakovostni. Z optimalno izbiro spolnega partnerja zagotovimo, da otrok nosi najboljše gene svojih staršev, s tem pa se vrsta nenehno prilagaja trenutnim razmeram. Selekcija deluje tako, da preživijo geni tistih, ki si z optimalno izbiro partnerja zagotovijo veliko dobrih potomcev. Običajno partnerja ne izberemo le zaradi sebe, ampak da bomo imeli z njim otroka. Selekcija, ki jo soustvarjamo, v bistvu odloča, ali bomo res preživeli.

Dr. Simona Kralj Fišer: “Ženske izbirajo moške glede na trajanje razmerja. Za kratke zveze izberejo tako imenovane ‘testosteronske dečke’.”#frekvencax

— Val 202 (@Val202) October 30, 2014

Pri večini primatov je moški spol bolj skoncentriran na parjenje, moški naj bi tudi pogosteje skočil čez plot. Biološko to lahko razložimo, da imajo moški močnejši spolni nagon in jim ni nujno vlagati energije in dobrin v potomstvo. A ženska ima v primerjavi z moškim prvič zelo redke spolne celice in veliko več vlaga v energijo in hranila, potrebna za potomce, poleg tega je še noseča, doji in je v bistvu tista, ki največ skrbi za otroka v zgodnjem času, zato je moški tisti, ki mora po mnenju dr. Simone Kralj Fišer tekmovati za žensko.

“Dejstvo je, da imajo ženske precej manj spolnih celic kot moški, ženska naj bi ovulirala približno 450-krat v življenju, moški pa naj bi pridelal približno 530 milijard spermijev, se pravi v enem samem izlivu je 60 milijonov semenčic. To pa pomeni, da bi moški z enim samim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA, če bi bile vse semenčice zdrave.”
– dr. Simona Kralj Fišer

Tu ves čas nastaja konflikt med moškim in žensko. Zato tako dobro služijo te pornografske revije in filmi in tako naprej, saj v bistvu izkoriščajo ta konflikt, da ima moški močnejši spolni nagon kot ženska in da ves čas teži k spolnosti.

In še nekaj besed o homoseksualnosti. Dokazano je, da je homoseksualnost do neke mere dedna, gensko pogojena. Pri ženskah homoseksualkah se je pokazalo, da zato, ker je bila koncentracija androgenov v nosečnosti njihovih mater višja. Pri moških je več razlag, nekatere so tudi privlečene za lase. Ena od razlag je, da se verjetno geni, ki kodirajo homoseksualnost, dedujejo z nekimi drugimi geni, ki so skupaj zelo pozitivni, se je homoseksualnost nekakšen stranski učinek.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Biološki fitnes - dr. Simona Kralj Fišer

30.10.2014

Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.

"Ženska ovulira približno 450-krat v življenju, moški bi z enim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA."

Naravne sile evolucije še vedno oblikujejo človeštvo. Naš ustroj deluje na način, da bi imeli čim več potomcev, ki bodo čim bolj kakovostni. Z optimalno izbiro spolnega partnerja zagotovimo, da otrok nosi najboljše gene svojih staršev, s tem pa se vrsta nenehno prilagaja trenutnim razmeram. Selekcija deluje tako, da preživijo geni tistih, ki si z optimalno izbiro partnerja zagotovijo veliko dobrih potomcev. Običajno partnerja ne izberemo le zaradi sebe, ampak da bomo imeli z njim otroka. Selekcija, ki jo soustvarjamo, v bistvu odloča, ali bomo res preživeli.

Dr. Simona Kralj Fišer: “Ženske izbirajo moške glede na trajanje razmerja. Za kratke zveze izberejo tako imenovane ‘testosteronske dečke’.”#frekvencax

— Val 202 (@Val202) October 30, 2014

Pri večini primatov je moški spol bolj skoncentriran na parjenje, moški naj bi tudi pogosteje skočil čez plot. Biološko to lahko razložimo, da imajo moški močnejši spolni nagon in jim ni nujno vlagati energije in dobrin v potomstvo. A ženska ima v primerjavi z moškim prvič zelo redke spolne celice in veliko več vlaga v energijo in hranila, potrebna za potomce, poleg tega je še noseča, doji in je v bistvu tista, ki največ skrbi za otroka v zgodnjem času, zato je moški tisti, ki mora po mnenju dr. Simone Kralj Fišer tekmovati za žensko.

“Dejstvo je, da imajo ženske precej manj spolnih celic kot moški, ženska naj bi ovulirala približno 450-krat v življenju, moški pa naj bi pridelal približno 530 milijard spermijev, se pravi v enem samem izlivu je 60 milijonov semenčic. To pa pomeni, da bi moški z enim samim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA, če bi bile vse semenčice zdrave.”
– dr. Simona Kralj Fišer

Tu ves čas nastaja konflikt med moškim in žensko. Zato tako dobro služijo te pornografske revije in filmi in tako naprej, saj v bistvu izkoriščajo ta konflikt, da ima moški močnejši spolni nagon kot ženska in da ves čas teži k spolnosti.

In še nekaj besed o homoseksualnosti. Dokazano je, da je homoseksualnost do neke mere dedna, gensko pogojena. Pri ženskah homoseksualkah se je pokazalo, da zato, ker je bila koncentracija androgenov v nosečnosti njihovih mater višja. Pri moških je več razlag, nekatere so tudi privlečene za lase. Ena od razlag je, da se verjetno geni, ki kodirajo homoseksualnost, dedujejo z nekimi drugimi geni, ki so skupaj zelo pozitivni, se je homoseksualnost nekakšen stranski učinek.


15.12.2011

Druga geneza - ustvarjanje življenja v laboratoriju. Gost: Prof. dr. Lee Cronin (Univerza v Glasgowu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.12.2011

Temna snov - prof. dr. Maruša Bradač

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.12.2011

Objektivna resničnost - dr. Vlatko Vedral (Oxford)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.11.2011

Projekt Belle II, dr. Peter Križan

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.11.2011

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.11.2011

Sončni orbiter - dr. Richard Marsden, ESA

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.11.2011

Kognitivno izkrivljanje: prof. dr. Dan Ariely

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.10.2011

Kvantni računalniki. Kako blizu smo kvantnim računalnikom, bodo sploh kdaj tako splošno uporabni, kot so ti, ki jih uporabljamo danes?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.10.2011

Meje znanosti. Prof. dr. John Dupré

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.10.2011

Pospešeno širjenje vesolja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.10.2011

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.09.2011

Družbena koristnost piratov. Gost Matt Mason.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.09.2011

Koliko vrst je na našem planetu. Prof. dr. Robert May

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.09.2011

Zgodnje zvezde - prof. Paolo Molaro

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.09.2011

Kiber vojne in kiber orožje. Gost Mikko Hypponen, finski strokovnjak za računalniško varnost

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.07.2011

Iskanje božjega delca. Gosta: dr. Dragan Mihajlovič, dr. John Ellis

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.06.2011

Množična izumrtja. Gost: Tony Barnosky (Univerza Berkeley)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.06.2011

Lov na najtežje atome. Gost profesor Yuri Oganessian

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.06.2011

Psihologija in promet. Gost: Tom Vanderbilt

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.06.2011

Kozmični žarki ekstremnih energij - prof.dr. Danilo Zavrtanik

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 29 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov