Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu. Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.

Kdo in kakšni so zmagovalci, kaj se dogaja v njihovih možganih, zakaj poznamo tudi večne poražence …

Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.

Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.

Skrivnost zmagovalnega učinka

Znanstveniki so s poskusi na miših pokazali, da zmagovanje na določenih mestih v možganih poveča število receptorjev za testosteron, kar pomeni, da ima lahko enaka količina hormona večji učinek na vedenje živali. Po dodatnih raziskavah so ugotovili še nekaj presenetljivega.

Do povečanja števila receptorjev v motivacijskem delu možganov je prišlo le, če je miška zmagala na domačem teritoriju. V primeru, da je nasprotnika premagala na njej tujem ozemlju, to na število receptorjev ni vplivalo.

“Poleg talentov sta ključna elementa motivacija in samozavest. Ljudje, ki so samozavestni, so večinoma nekoč že izkusili uspehe. Tak uspeh v možganih poveča raven testosterona tako pri ženskah kot moških, kar posledično zviša tudi raven dopamina in prinese bolj samozavestno obnašanje, večjo osredotočenost na cilje, manj zaskrbljenosti …”

Ian Robertson

*Pogovor je objavljen v izvirniku

Čeprav je v športu učinek domačega terena dokaj poznan, so nekateri drugi, bistveno bolj banalni vzroki, ki lahko povzročijo odločilno prednost moštva, za zdaj še manj znani in raziskani.

Kdo so zmagovalci?

Pri vrhunskem športu so tekmovalci tako enakovredni, da so pogosto za končni vrstni red odločilne že malenkosti. Ena takšnih majhnih podrobnosti je lahko pri športih, v katerih pride do neposrednega spopada enega športnika proti drugemu, že barva dresa.

Rdeča barva, tudi če je zgolj na dresu in ne na obrazu, izraža dominacijo, modra pa podrejenost, kar nezavedno vpliva na same športnike. Doda oziroma odvzame jim lahko tisto malo energije oziroma spodbude, ki lahko pri zelo izenačenih tekmecih pomeni tudi razliko med zmago in porazom.