Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Vožnje v spremstvu varnostnikov in grožnje z avtomatskim orožjem so sčasoma pretehtale, da se je Petja Ajdišek preselila v Savojske Alpe
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod pokroviteljstvom raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki z nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone.
“Po konfliktu je bilo po 500.000 otrok, ki so jih med vojno integrirali v vojsko, ugrabili so jih družinam ali našli na cesti, jih izobrazili in privadili na orožje. Velikokrat so bili tudi tarče, prva bojna linija so bili torej otroci, velikokrat so jih uporabljali, sploh deklice, za spolne zlorabe ali kurirje. Za nas težko predstavljiva realnost, v teh državah pa je bilo to popolnoma normalno.”
Ker so ji ponekod večkrat grozili z avtomatsko puško, se je morala v službo voziti z varnostniki. In ker si v takšnih okoliščinah težko oblikuješ zasebno življenje, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Vožnje v spremstvu varnostnikov in grožnje z avtomatskim orožjem so sčasoma pretehtale, da se je Petja Ajdišek preselila v Savojske Alpe
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod pokroviteljstvom raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki z nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone.
“Po konfliktu je bilo po 500.000 otrok, ki so jih med vojno integrirali v vojsko, ugrabili so jih družinam ali našli na cesti, jih izobrazili in privadili na orožje. Velikokrat so bili tudi tarče, prva bojna linija so bili torej otroci, velikokrat so jih uporabljali, sploh deklice, za spolne zlorabe ali kurirje. Za nas težko predstavljiva realnost, v teh državah pa je bilo to popolnoma normalno.”
Ker so ji ponekod večkrat grozili z avtomatsko puško, se je morala v službo voziti z varnostniki. In ker si v takšnih okoliščinah težko oblikuješ zasebno življenje, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Na otoku Isle of Man živita dva Slovenca. Žandi Dežman tri leta dela za podjetje, ki se ukvarja s spletnim igranjem pokra, živi pa na podeželju. “Je zelo prazno. Imava samo eno sosedo in cel kup ovac naokoli, tako da je blažen mir.”
Tina Logar že dve leti in pol živi v Cape Townu v Južni Afriki. Tja sta se z možem preselila zaradi njegove službe. Pravi, da je čudovito, je pa mesto nevarno in včasih se kar čudi turistom, ko tako brezskrbno tavajo po ulicah. Ona si ne bi upala.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Neveljaven email naslov