Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Vožnje v spremstvu varnostnikov in grožnje z avtomatskim orožjem so sčasoma pretehtale, da se je Petja Ajdišek preselila v Savojske Alpe
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod pokroviteljstvom raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki z nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone.
“Po konfliktu je bilo po 500.000 otrok, ki so jih med vojno integrirali v vojsko, ugrabili so jih družinam ali našli na cesti, jih izobrazili in privadili na orožje. Velikokrat so bili tudi tarče, prva bojna linija so bili torej otroci, velikokrat so jih uporabljali, sploh deklice, za spolne zlorabe ali kurirje. Za nas težko predstavljiva realnost, v teh državah pa je bilo to popolnoma normalno.”
Ker so ji ponekod večkrat grozili z avtomatsko puško, se je morala v službo voziti z varnostniki. In ker si v takšnih okoliščinah težko oblikuješ zasebno življenje, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Vožnje v spremstvu varnostnikov in grožnje z avtomatskim orožjem so sčasoma pretehtale, da se je Petja Ajdišek preselila v Savojske Alpe
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod pokroviteljstvom raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki z nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone.
“Po konfliktu je bilo po 500.000 otrok, ki so jih med vojno integrirali v vojsko, ugrabili so jih družinam ali našli na cesti, jih izobrazili in privadili na orožje. Velikokrat so bili tudi tarče, prva bojna linija so bili torej otroci, velikokrat so jih uporabljali, sploh deklice, za spolne zlorabe ali kurirje. Za nas težko predstavljiva realnost, v teh državah pa je bilo to popolnoma normalno.”
Ker so ji ponekod večkrat grozili z avtomatsko puško, se je morala v službo voziti z varnostniki. In ker si v takšnih okoliščinah težko oblikuješ zasebno življenje, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Tadej Vrabec je na Nizozemskem slabi 2 leti. Ob prihodu se je precej selil, zdaj pa je v mestu Leiden, saj je tako najbližje svoji službi.
Nina Rotner pravi, da je imela ob zmagi Nemcev na svetovnem prvenstvu v nogometu tudi ona solzne oči, čeprav sploh ne spremlja nogometa.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Anja Novak živi v Vancouvru. V pogovoru se seveda nismo mogli izogniti tudi hokeju.
Peter Matjašič dela za organizacijo Open Society, ki se ukvarja s pravicami manjšin. Je tudi predsednik Evropskega mladinskega foruma, trenutno živi v Barceloni.
Neveljaven email naslov