Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Vožnje v spremstvu varnostnikov in grožnje z avtomatskim orožjem so sčasoma pretehtale, da se je Petja Ajdišek preselila v Savojske Alpe
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod pokroviteljstvom raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki z nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone.
“Po konfliktu je bilo po 500.000 otrok, ki so jih med vojno integrirali v vojsko, ugrabili so jih družinam ali našli na cesti, jih izobrazili in privadili na orožje. Velikokrat so bili tudi tarče, prva bojna linija so bili torej otroci, velikokrat so jih uporabljali, sploh deklice, za spolne zlorabe ali kurirje. Za nas težko predstavljiva realnost, v teh državah pa je bilo to popolnoma normalno.”
Ker so ji ponekod večkrat grozili z avtomatsko puško, se je morala v službo voziti z varnostniki. In ker si v takšnih okoliščinah težko oblikuješ zasebno življenje, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Vožnje v spremstvu varnostnikov in grožnje z avtomatskim orožjem so sčasoma pretehtale, da se je Petja Ajdišek preselila v Savojske Alpe
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod pokroviteljstvom raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki z nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone.
“Po konfliktu je bilo po 500.000 otrok, ki so jih med vojno integrirali v vojsko, ugrabili so jih družinam ali našli na cesti, jih izobrazili in privadili na orožje. Velikokrat so bili tudi tarče, prva bojna linija so bili torej otroci, velikokrat so jih uporabljali, sploh deklice, za spolne zlorabe ali kurirje. Za nas težko predstavljiva realnost, v teh državah pa je bilo to popolnoma normalno.”
Ker so ji ponekod večkrat grozili z avtomatsko puško, se je morala v službo voziti z varnostniki. In ker si v takšnih okoliščinah težko oblikuješ zasebno življenje, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Nekdanjo kapetanko slovenske odbojkarske reprezentance Jasmino Marijo Kara je ljubezen pripeljala v Turčijo, kjer zdaj dela v marketingu moževega gradbenega podjetja.
Vsak četrtek v Globalni vasi kličemo Slovence po svetu ... Tokrat kličemo Slovenko, ki živi v Ženevi.
Neveljaven email naslov