Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Vožnje v spremstvu varnostnikov in grožnje z avtomatskim orožjem so sčasoma pretehtale, da se je Petja Ajdišek preselila v Savojske Alpe
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod pokroviteljstvom raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki z nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone.
“Po konfliktu je bilo po 500.000 otrok, ki so jih med vojno integrirali v vojsko, ugrabili so jih družinam ali našli na cesti, jih izobrazili in privadili na orožje. Velikokrat so bili tudi tarče, prva bojna linija so bili torej otroci, velikokrat so jih uporabljali, sploh deklice, za spolne zlorabe ali kurirje. Za nas težko predstavljiva realnost, v teh državah pa je bilo to popolnoma normalno.”
Ker so ji ponekod večkrat grozili z avtomatsko puško, se je morala v službo voziti z varnostniki. In ker si v takšnih okoliščinah težko oblikuješ zasebno življenje, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Vožnje v spremstvu varnostnikov in grožnje z avtomatskim orožjem so sčasoma pretehtale, da se je Petja Ajdišek preselila v Savojske Alpe
Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod pokroviteljstvom raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki z nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone.
“Po konfliktu je bilo po 500.000 otrok, ki so jih med vojno integrirali v vojsko, ugrabili so jih družinam ali našli na cesti, jih izobrazili in privadili na orožje. Velikokrat so bili tudi tarče, prva bojna linija so bili torej otroci, velikokrat so jih uporabljali, sploh deklice, za spolne zlorabe ali kurirje. Za nas težko predstavljiva realnost, v teh državah pa je bilo to popolnoma normalno.”
Ker so ji ponekod večkrat grozili z avtomatsko puško, se je morala v službo voziti z varnostniki. In ker si v takšnih okoliščinah težko oblikuješ zasebno življenje, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.
Gregor Kosirnik že tri leta živi v Vancouvrju. Prodal je avto in kupil enosmerno letalsko karto.
Mateja Podgoršek Whatley zaradi svojega dela zelo veliko potuje po ZDA - je namreč svetovalka za računovodstvo in finance pri velikih podjetjih.
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Neveljaven email naslov