Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Kozmetičarka Jasmina Gregor je več let delala na luksuznih in manj luksuznih križarkah
Kot pravi, je v tem času nabrala ogromno izkušenj, tako pa postala bolj odprta, samostojna in samozavestna. Vendar je v skoraj pol desetletja na morju tudi veliko zamudila in izgubila stike z družino, zato se je pred kratkim vrnila na rodno Koroško.
Na ladji lahko delavka v t. i. wellness centru zasluži tudi po več tisoč evrov mesečno, vendar je delo zelo specifično in zahtevno. Približno četrtina ljudi, ki se odloči zanj, obupa še pred iztekom pogodbe. Če jih ne odvrne že delovni čas, tj. vsaj dvakratnik za nas običajnega 8-urnega delovnika, se namreč težko navadijo na več mesecev življenja v drobceni sobici (praviloma kar brez oken), v kateri niso sami – torej brez zasebnosti – pa brez elektrike, tekoče vode, z močno omejenim dostopom do interneta, mobilnih storitev itn.
“Če nisi za ladjo, je bolje, da kar greš.”
Je pa naša sogovornica, ki zatrjuje, da so križarjenja v nekaterih pogledih zelo podobna sodelovanju v resničnostnem šovu z več sto ali več tisoč udeleženci, pri svojem delu doživela marsikaj nepozabnega. Še posebej ji bosta v spominu ostala “golo križarjenje” z naturisti/nudisti in čartersko križarjenje z (v 1980-ih) zelo priljubljeno ameriško glasbeno zasedbo New kids on the block, ki je zaradi vreščečih oboževalk (nekoč najstnic, danes pa menda nič manj norih fanic v zrelih srednjih letih), pa množice posterjev, s katerimi so prelepile stene, po Jasmininih besedah precej spominjalo na življenje v kakem dijaškem domu.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Kozmetičarka Jasmina Gregor je več let delala na luksuznih in manj luksuznih križarkah
Kot pravi, je v tem času nabrala ogromno izkušenj, tako pa postala bolj odprta, samostojna in samozavestna. Vendar je v skoraj pol desetletja na morju tudi veliko zamudila in izgubila stike z družino, zato se je pred kratkim vrnila na rodno Koroško.
Na ladji lahko delavka v t. i. wellness centru zasluži tudi po več tisoč evrov mesečno, vendar je delo zelo specifično in zahtevno. Približno četrtina ljudi, ki se odloči zanj, obupa še pred iztekom pogodbe. Če jih ne odvrne že delovni čas, tj. vsaj dvakratnik za nas običajnega 8-urnega delovnika, se namreč težko navadijo na več mesecev življenja v drobceni sobici (praviloma kar brez oken), v kateri niso sami – torej brez zasebnosti – pa brez elektrike, tekoče vode, z močno omejenim dostopom do interneta, mobilnih storitev itn.
“Če nisi za ladjo, je bolje, da kar greš.”
Je pa naša sogovornica, ki zatrjuje, da so križarjenja v nekaterih pogledih zelo podobna sodelovanju v resničnostnem šovu z več sto ali več tisoč udeleženci, pri svojem delu doživela marsikaj nepozabnega. Še posebej ji bosta v spominu ostala “golo križarjenje” z naturisti/nudisti in čartersko križarjenje z (v 1980-ih) zelo priljubljeno ameriško glasbeno zasedbo New kids on the block, ki je zaradi vreščečih oboževalk (nekoč najstnic, danes pa menda nič manj norih fanic v zrelih srednjih letih), pa množice posterjev, s katerimi so prelepile stene, po Jasmininih besedah precej spominjalo na življenje v kakem dijaškem domu.
Bil je začetek februarja, ko je mlada Slovenka dobila potrditev pripravništva v mestu Varese. Ko se je sredi meseca selila, o vsej tej epidemiji še ni bilo govora oziroma je bila neka oddaljena stvar na Kitajskem. V treh tednih pa so se začele stvari zapletati. “Na začetku se mi je zdelo, da virusu nihče ne pripisuje prevelikega pomena. Potem se je začelo govoriti o hudi nalezljivosti, prišli so pozivi k previdnosti in umivanju rok, na koncu pa obvezno delo od doma. Počasen začetek ter zelo hiter konec, bi lahko rekla.” Priznava, da je tudi sama zamahovala z roko, nato pa je postala precej bolj pazljiva, a ne panična.
Podiplomski študent sinologije v Nandžingu na Kitajskem, kjer se življenje po več mesecih karantene in omejitve javnega življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Pogovarjali smo se o njegovem bivanju v karanteni v študentskem domu, o kitajski politiki v povezavi z njihovimi pristopi k omejevanju epidemije ter razmišljali o razlikah med vzhodom in zahodom.
Nataša Obermajer živi in dela v Antwerpnu. Zaposlena je v podjetju, ki se ukvarja z razvojem zdravil – predvsem za raka. Se pa ena njihovih ekip že ukvarja tudi s testiranjem seruma z okužbo novega koronavirusa. Po njenem bo to trajalo najmanj 12 mesecev. Kot farmacevtka se kritično sprašuje tudi o zdravstvenih sistemih po svetu. Vlade so namreč v paniki in želji po zaščiti okuženih z novim virusom v veliki meri pozabili srednjeročno planirati in tako morda povzročili več škode ostalim bolnikom.
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.
Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.
Ana Žigo na Otoku prebiva že dobrih deset let, a se še vedno čudi temu, da zaprejo ceste in šole že, če zapade pet centimetrov snega.
Živa je po nekaj letih v Avstraliji preuredila svoj uradni status. Po izteku delovne in počitniške vize je zaprosila za tako imenovano partnersko, ki ji omogoča bivanje tam pod pogojem, da dokaže pristnost svojega ljubezenskega razmerja z domačinom. Opisovanje intimnosti njune zveze neznanim pristojnim birokratom in predložitev vseh dokazil o resničnosti razmerja, kot so zelo osebna SMS sporočila ipd., je bila ena najbolj nenavadnih in tudi neprijetnih izkušenj, ki si jih je nabrala med spoznavanjem Avstralije. To pa je že pred izselitvijo iz Slovenije prečesala po dolgem in počez.
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.
Nika se je pred dobrimi štirimi leti preselila v Katalonijo k svojemu partnerju, ki ga je spoznala, ko je bil na študijski izmenjavi v Sloveniji.
Direktor izpostave podjetja avtomobilske industrije v Suzhouju te dni igra vlogo kriznega menedžerja na daljavo.
Skoraj natanko pet let potem, ko smo v oddaji gostili Dušana Repiča, ki je na Baliju ustanovil potapljaški center, smo h klepetu povabili njegova naslednika.
Ker ima Birminghama “poln kufer” polni kovčke in se z vmesnim postankom na Novi Zelandiji vrača v Slovenijo.
Nekoč oglaševalka, danes pa lastnica podjetja, ki se ukvarja s prodajo kozmetike.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Kaja Doupona že šest let živi na Švedskem, tja se je po končanem študiju komunikologije odpravila študirat matematiko. Čeprav je nikoli prej ni marala!
Celjanka, učiteljica nemščine se je 100 let potem, ko se je na pot okrog sveta odpravila njena someščanka in ena največjih svetovnih popotnic Alma Karlin, odpravila po njenih stopinjah.
Filozofinja, teologinja in veterinarska tehnica se po šestih letih življenja v Carigradu z možem domačinom loteva novega življenjskega izziva.
Mateja Pavlič že deset let z možem živi v soparnem močvirju globokega juga Združenih držav, družbo jima delajo simpatično odbite evolucijske stvaritve.
Zarja Protner je novinarka in komunikologinja, ki večino svojega časa preživi na Facebooku.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Neveljaven email naslov