Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maturitetni esej od A do Ž

18.04.2018

V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.

O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev

Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.

Kje maturanti izgubljajo največ točk?

Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.

“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”

Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.

“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”

Napotki za pisanje

  • Osnova sta (večkrat) prebrani knjigi.
  • Pozorno branje naslova in maturitetnih navodil.
  • 120 minut si razdelite na nekaj uvodnih minut za razmislek o izbiri vrste eseja in pisanju osnutka, v katerem si zabeležite glavno temo eseja in ključne točke, ki jih boste vključili v eseju. Zadnjih 10 minut si pustite za to, da esej še enkrat preberete in popravite pravopisne napake.
  • Naslov in prva postavka navodil namigujeta na temo eseja, ki je vključena v uvod. Jedro mora biti razčlenjeno na nekaj odstavkov, ne pa na preveč. Zadnja postavka namiguje na zaključek eseja, kjer je pričakovan tudi komentar ali oseben pogled pisca na temo eseja.
  • V jedru pišite o stvareh, ki jih od vas zahtevajo navodila: če piše primerjajte, potem primerjajte in ne opisujte ali razlagajte! Naj bo čim manj zastranitev in odmikov od glavne teme!
  • Esej mora vsebovati najmanj 700 besed, pišite čitljivo in z ne preveč drobno pisavo.

Ciril Kosmač: Pomladni dan  

Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se  mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.

Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.

Anne Michaels: Ubežni delci

Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.

Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.

Povezave in razlike med romanoma

Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.

Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …

Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«

A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.

Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:


Gymnasium

827 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Maturitetni esej od A do Ž

18.04.2018

V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.

O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev

Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.

Kje maturanti izgubljajo največ točk?

Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.

“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”

Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.

“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”

Napotki za pisanje

  • Osnova sta (večkrat) prebrani knjigi.
  • Pozorno branje naslova in maturitetnih navodil.
  • 120 minut si razdelite na nekaj uvodnih minut za razmislek o izbiri vrste eseja in pisanju osnutka, v katerem si zabeležite glavno temo eseja in ključne točke, ki jih boste vključili v eseju. Zadnjih 10 minut si pustite za to, da esej še enkrat preberete in popravite pravopisne napake.
  • Naslov in prva postavka navodil namigujeta na temo eseja, ki je vključena v uvod. Jedro mora biti razčlenjeno na nekaj odstavkov, ne pa na preveč. Zadnja postavka namiguje na zaključek eseja, kjer je pričakovan tudi komentar ali oseben pogled pisca na temo eseja.
  • V jedru pišite o stvareh, ki jih od vas zahtevajo navodila: če piše primerjajte, potem primerjajte in ne opisujte ali razlagajte! Naj bo čim manj zastranitev in odmikov od glavne teme!
  • Esej mora vsebovati najmanj 700 besed, pišite čitljivo in z ne preveč drobno pisavo.

Ciril Kosmač: Pomladni dan  

Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se  mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.

Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.

Anne Michaels: Ubežni delci

Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.

Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.

Povezave in razlike med romanoma

Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.

Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …

Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«

A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.

Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:


11.02.2015

2. krog - Šolski center Velenje in Prva gimnazija Maribor

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


05.02.2015

2. krog: Srednja šola Slovenska Bistrica in Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor

V tokratni oddaji se obeta štajerski dvoboj - o energetski politiki Evropske unije bodo razpravljali namreč dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica in dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor. Ali je Evropa na področju energetike samozadostna, kakšen je energetski potencial Slovenije in zakaj so pomembni obnovljivi viri energije? Voditeljica Nadia Petauer.


28.01.2015

2. krog- Gimnazija Celje - Center in  Gimnazija Kranj

V oddaji Gymnasium.eu smo z dijaki Gimnazije Celje Center in dijaki Gimnazije Kranj izmenjali mnenja o tem, kako zavarovani so naši osebni podatki, ki jih zaupamo različnim ustanovam oziroma jih zapišemo v različne spletne obrazce. Izpostavili smo ukrepe, s katerimi nas je na tem področju skušala zaščiti evropska politika in podali nekaj preventivnih nasvetov. Tema pogovora je tudi nadzor varnostnih služb in drugih državnih organov nad državljani, izpostavili pa smo tudi vprašanje, katere naše podatke lahko država uporablja v imenu nacionalne varnosti. Seveda pa nismo pozabili niti na pametne telefone in različne druge elektronske naprave, ki mnogokrat služijo tudi za zbiranje različnih podatkov o nas, pa tega morda niti ne vemo. Voditelj Aleš Ogrin.


14.01.2015

Gymnasium

V Gymnasiumu se bomo tokrat sprehajali po laboratorijih Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Tam namreč izvajajo kar nekaj zanimivih projektov, od uporabe brezpilotnega kvadrokopterja, ki beleži značilnosti površja, do raziskovanja o tem, kako na stavbe vplivajo potresni sunki, za kar uporabljajo napravo imenovano potresna miza. V studiu se nam bodo pridružili tudi študentje omenjene fakultete, s katerimi bomo predstavili, kako znanja iz laboratorijev prenašajo v prakso. V drugem delu oddaje pa bomo z ustvarjalci nove mladinske oddaje Razred zase govorili o tem, kakšno svežino oddaja prinaša v ponudbo mladinskih televizijskih oddaj. Voditelj Aleš Ogrin.


17.12.2014

Gimnazija Murska Sobota in Gimnazija ŠC Velenje

V predzadnji oddaji prvega kroga tekmovanja bomo v tokratnem Gymnasium.eu razmišljali o okoljskih vprašanjih. Ali vestno ločujemo odpadke, zakaj je ločevanje sploh pomembno, kako onesnaževanje vpliva na spremembe podnebja? Z dijaki Gimnazije Murska Sobota in dijaki Gimnazije ŠC Velenje pa se bomo posvetili tudi povsem vsakdanji temi - prekomerni uporabi plastičnih vrečk. Pri razmišljanju nam bo pomagal tudi evropski poslanec Franc Bogovič. Voditeljica bo Nadia Petauer.


10.12.2014

Dijaško in študentsko delo ter volontersko pripravništvo

V Gymnasiumu bomo tokrat izpostavili težave, s katerimi se mladi srečujejo na trgu dijaškega in študentskega dela. Vlada je pred kratkim predstavila spremembe, ki jih bo uvedla na področju dela preko napotnic, zato se bomo z gost vprašali, kaj to pomeni za dostopnost dela mladih, ali je priznana delovna doba zadostno opravičilo za tako visoko obdavčitev napotnic, predvsem pa kdo sploh dela preko napotnic. Pozornost bomo v oddaji namenili tudi volonterskim pripravništvom, ki v naši državi predstavljajo priročen izgovor delodajalcem, da koristijo zelo slabo ali pa nič plačano delovno silo. Marsikdo izmed študentov, ki je v tako delo vpet, brez tovrstnega pripravništva študija sploh ne more zaključiti, zato so v tako delo prisiljeni. Voditelj Aleš Ogrin.


03.12.2014

Škofijska gimnazija  Antona Martina Slomška Maribor in Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor

V Gymnasiumu.eu bomo tokrat naše misli posvetili politiki, ki jo glede kulture vodi Evropska unija. Pravijo, da je kultura odraz nekega naroda, zato se bomo vprašali, s kakšnimi ukrepi EU spodbuja dejavnosti na kulturnem področju, kako potekajo projekti znotraj Evropskih prestolnic kulture, ker pa se nahajamo v časih, ki jih s svojim razvojem zaznamuje tudi razmah elektronike, ne bomo pozabili niti na digitalizacijo kulturnih vsebin. V studiu se nam bodo pridružili dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in njihovi kolegi iz Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor. Mariborska naveza torej, ki nam bo iz prve roke lahko opisala tudi dogodke iz časa, ko je bilo prav njihovo mesto Evropska prestolnica kulture. Tudi tokrat bomo med oddajo poklicali v Evropski parlament, kjer nas bo pričakovala poslanka Romana Tomc. Oddajo bo vodil Aleš Ogrin. Po oddaji lahko glasujete za šolo, ki vas je bolj prepričala, na Facebooku Programa za mlade: https://www.facebook.com/programzamlade.


19.11.2014

Gymnasium

Tokratna tema oddaje Gymnasium.eu bo zdravje in prehrambene navade mladih. Kako Evropska unija ureja področje šolskih malic, ali so avtomati v šolah primerni ali ne, in koliko pozornosti mladi pravzaprav posvečajo zdravemu načinu življenja. O tem bodo razmišljali dijaki Srednje šole Domžale in dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica. Za pomoč pri razmišljanju bomo poklicali še v Bruselj - z nami bo evropski poslanec Igor Šoltes. Voditeljica Nadia Petauer. Po oddaji lahko glasujete za šolo, ki vas je bolj prepričala, na Facebooku Programa za mlade: https://www.facebook.com/programzamlade


12.11.2014

Gymnasium

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


12.11.2014

Dijaki invalidi

S Škofijske klasične gimnazije Ljubljana se nam je pridružil Blaž Urbanč, ki je zaradi spinalne mišične atrofije na invalidskem vozičku, spoznali boste tudi Nejo Zrimšek Žiger, ki se je rodila brez rok in Anjo Pustak in Stefanio Stepich z Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Skupaj smo predstavili, kaj vse počnejo in kako rešujejo morebitne težave, s katerimi se zaradi svojih oviranosti srečujejo. Z Blažem smo preživeli tudi dan na njegovi šoli, tako da boste od blizu spoznali, kako poteka šolski dan dijaka na električnem invalidskem vozičku. Voditelj Aleš Ogrin.


05.11.2014

Ekonomska gimnazija Radovljica in gimnazija Kranj  

Na milijone Evropejcev se ukvarja s športom in telesno dejavnostjo, ki sta močno vpeta v evropsko družbo. EU je v svojo politično agendo vključila novi program Erasmus+, ki spodbuja sodelovanje, dialog in udeležbo na vseh športnih področjih. Udejstvovanje na področju športa povečuje tudi moštveni duh, solidarnost in pošteno igro. Za človeka, je ukvarjanje s telesnimi aktivnostmi pomembno tudi, ker  spodbuja fizično in duševno dobro počutje, ima izobraževalno funkcijo, poleg tega pa je tudi pomemben in hitro razvijajoč se gospodarski sektor. Vse te poglede na šport bomo v oddaji Gymnasium.eu  med seboj soočili z dijaki Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica in dijaki Gimnazije Kranj. Skupaj bomo poleg omenjenega izpostavili tudi težave, ki jih povzroča čedalje več časa, ki ga preživimo sede in kakšne nevarnosti prinaša  vedno večja debelost evropskih mladih ter koliko časa športu namenijo v izobraževalnih ustanovah in kakšne prednosti šolajočim se mladim prinaša status športnika. Pri našem razmišljanju nam bo v telefonskem pogovoru pomagal tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki se nam bo oglasil iz Strasbourga. Oddajo vodi Aleš Ogrin.


29.10.2014

Gymnasium

Kaj pravzaprav pomeni sovražni govor? Kje ga lahko slišimo in kdo ga uporablja? Ali že vsaka izgovorjena kletvica pomeni širjenje sovražnega govora? Vse to se bomo spraševali v sredo, med dvajseto in enaindvajseto uro. Spoznali pa boste tudi dijakinjo, ki je leto preživela na izmenjavi na Norveškem. Menda je jezik osvojila že v dobrih treh mesecih. Ne zamudite oddaje Gymnasium na Prvem programu Radia Slovenija. Oddajo vodi Lea Ogrin.


22.10.2014

Gimnazija Celje - center in gimnazija Bežigrad  

V tokratni oddaji Gymnasium.eu bomo z dijaki Gimnazije Celje - center in dijaki Gimnazije Bežigrad govorili o šolskem sistemu. Kaj je prinesla šolska reforma? Kako se šolanje razlikuje v posameznih državah članica Evropske unije? Bi morala biti Slovenija vzgled drugim državam ali bi se morala od drugih kaj naučiti na področju izobraževanja? Govorili bomo o prednostih in izzivih, ki jih prinaša mednarodna matura, o študentskih izmenjavah in o štipendijah, ki so na voljo v Evropski uniji. Poklicali bomo tudi v Bruselj in z evropskim poslancem Milanom Zverom razmišljali o izbrani temi. Voditeljica bo Nadia Petauer.


15.10.2014

Formula in Euroskills

Ali veste, da imamo tudi Slovenci svoje moštvo v formuli? No, ne ravno v tisti pravi formuli 1, ampak študentska ekipa mariborske fakultete za strojništvo z dirkalnikom, ki so ga skonstruirali sami, tekmuje na dirkah Formule Student. Gre za tekmovanje v katerem se okoli 400 ekip na 40 dirkah pomeri za zmago v različnih cestno - hitrostnih preizkušnjah. Letošnji dirkalnik, ki so ga skonstruirali Mariborčani, odlikuje lahka karbonska karoserija in zelo dobre aerodinamične lastnosti. Njegovi konstruktorji vam bodo v oddaji Gymnasium v sredo po 20. uri pojasnili, kako svoj dirkalnik sploh narediti. To pa še ni vse!Vaši sovrstniki so se v teh dneh vrnili s tekmovanja v poklicnih spretnostih Euroskills. Tam so dosegli kar nekaj zavidanja vrednih uspehov na področju informatike, kuharstva in strežbe. Kamnosek Leon Mahnič pa je v svoji kategoriji osvojil celo srebrno medaljo. Z udeleženci tega tekmovanja bomo predstavili, kako lahko svoje poklicne spretnosti čim bolje razvijete in povedali, kakšne možnosti za kasnejšo zaposlitev vam taka znanja odpirajo. Oddajo bo vodil Aleš Ogrin.


08.10.2014

ŠC Celje in Srednja šola Ivančna Gorica

Čas je za 2. oddajo 1. tekmovalnega kroga nove sezone projekta Gymnasium.eu. Tokrat se bodo pomerili dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠC Celje ter dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Tema pogovora bo zaposlovanje v evropskih institucijah, možnosti in priložnosti, ki jih ponuja Evropska unija in dostopnost razpisov za pripravništvo ter druge karierne izzive. Poklicali bomo tudi evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Voditeljica: Nadia Petauer


01.10.2014

Dediščina gre v šole in posodobitev gimnazijskih programov

Ta teden obeležujemo dneve evropske kulturne dediščine in teden kulturne dediščine, ki letos poteka pod geslom, dediščina gre v šole. Zato bomo o tej temi govorili tudi v tokratnem Gymnasiumu. Bili smo na otvoritvenem dogodku, ki ga je Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije letos organiziral na gradu v Slovenski Bistrici. Tako boste v oddaji lahko izvedeli, kako je na gadu potekalo življenje v starih časih in kaj je to doprineslo slovenski kulturni dediščini, na primer od običajev pa vse do slikarstva in pisarstva. Govorili smo tudi z restavratorjem, ki je povedal, na kakšen način poškodovane umetnine, ki so pomembne za naše izročilo, obnavljajo. Izvedeli smo tudi nekaj zanimivih legend iz srednjeveških časov, ogledali pa smo si tudi razstavo starodobnih vozil, ki predstavljajo tehnično kulturno dediščino na našem prostoru. V drugem delu oddaje pa se bomo posvetili spremembam, ki so bile s posodobitvijo uvedene v gimnazijske učne programe. V studio bomo povabili dva profesorja, ki sta pri snovanju in izvedbi programa sodelovala, pridružili pa se jima bodo dijaki, ki sedaj prenovljene programe obiskujejo. Tako bomo predstavili uvedbo astronomije v šolski program in možnosti za razvoj vaše kariere, ki vam jih ponuja profesorsko tutorstvo. V novem učnem programu pa je veliko poudarka namenjenega tudi vzgajanju mladih raziskovalcev. Oddajo vodi Aleš Ogrin.


24.09.2014

Gymnasium

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


17.09.2014

Gymnasium

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


Stran 23 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov