Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
827 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
Leta 2004 so začeli kot skupina prijateljev z željo, da skupno strast razvijajo in pokažejo svoje znanje svetu. Kljub težkim začetkom in mnogim oviram niso obupali. Vedno so imeli odprta vrata za nove člane in skozi leta so se jim pridružili akrobati iz vse Slovenije. Danes so ena najboljših akrobatskih skupin na svetu – Dunking Devils! Niso pa znani le po svojih dih jemajočih nastopih, ampak tudi po viralnih videih, ki jih je videlo že več kot 90 miljonov ljudi po vsem svetu. S svojim delovanjem ne razvijajo le vrhunskih športnikov, temveč tudi odgovorne in izobražene ljudi. Z nami v oddaji Gymnasium bo tokrat 5 od več kot 50-ih članov skupine Dunking Devils, med njimi tudi Guinnesov rekorder v kategoriji najvišje salte z zabijanjem na koš. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Poletje je čas brez šolskih obveznosti, pouka in domačih nalog, dnevi so daljši, večeri toplejši. Več časa je za počitek in zabavo. Kako se mladi zabavajo? In koliko alkohola spijejo? Če se namreč predvsem med vikendi sprehodimo mimo krajev, kjer se zvečer na prostem družijo, vidimo kar nekaj praznih steklenic alkoholnih pijač, praznih pločevink piva … Ali gre brez alkohola ali ne, bomo vprašali dijake, naše sogovornice pa bodo tudi mladenke, ki v okviru Zavoda Varna pot opozarjajo na to, da vožnja in alkohol ne gresta skupaj.
Poletje je poleg tega, da je čas počitka, tudi čas, ko se lahko končno posvetite temam in izobraževanjem, za katera v preostalem delu leta niste imeli časa. Ob vsem ostalem je poletje tudi čas, ko se množično odpravljamo v gore, mladi pa tudi na planinske tabore, ki jih organizirajo njihova planinska društva. In o izobraževanju, ki združuje vse našteto, bomo govorili tudi v nocojšnjem Gymnasiumu. Od 22. – 30. julija bo v Planinskem učnem središču Bavšica potekalo neformalno usposabljanje za pridobitev naziva mladinski voditelj v planinskem društvu. Kot so zapisali na Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije, je mladinski voditelj oseba, ki s svojim delom omogoča mladim, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zanimajo ali jim koristijo, s tem pa razvijajo tudi svoje zmožnosti in znanja. Njihov namen pa je udejanjanje koncepta mladi za mlade v okviru matičnega mladinskega odseka in planinskega društva. V nocojšnji oddaji boste izvedeli, kaj vse morajo mladi, ki se odločijo vstopiti v izobraževanje za pridobitev tega naziva, znati in pokazati.
V oddaji smo se pogovarjali o poletnem gozdarskem taboru v kočevskem gozdu in mladinskem biološkem raziskovalnem taboru Slovenska Istra, ki sta vsak potekala pretekli teden vsak na svojem koncu Slovenije.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Po koncu 13. interdisciplinarnega Plečnikovega tabora, ki je povezoval kemijo, biologijo, fiziko astronomijo in šport, so se nam v studiu pridružili dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Govorili smo o delavnicah, ki so se jih udeležili in kako je njihove aktivnosti povezalo tudi globalno učenje, ki je vedno pomembnejši povezovalni pristop pri širokem ozaveščanju mladih o okolju in trajnostnem razvoju.
Maturanti Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana so v zadnjih letih osvojili medalje, priznanja in nagrade za svoje delo, in to na državnih, mednarodnih in svetovnih tekmovanjih. Kako daleč seže slovenska kulinarika in kako spoštovana je v svetu, kje tik pred začetkom poletne sezone vidijo prihodnost slovenskega turizma in kakšne so njihove želje in njihovi cilji po končanem šolanju, slišite to sredo v oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.
Ne le ločeno zbiranje odpadkov, zbiranje zamaškov in varčevanje z vodo in elektriko – dijaki so na področju varovanja okolja veliko bolj aktivni in iznajdljivi. Tako so na Gimnaziji Slovenj Gradec iz odpadnega olja in odsluženih skodelic nastale ReSvečke, na Gimnaziji MOste v Ljubljani pa so dijaki pripravili razstavo in prireditev Zmanjšaj ogljični odtis in zariši v srca EKOodtis. Poleg teh dveh šol je v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje sodelovalo še 31 drugih srednjih šol, vse pa so tudi to leto prispevale h krepitvi nacionalnega gibanja dijakov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kaj je sploh ogljični odtis in kako ga zmanjašati pa s strokovnjakinjo iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Hiper produkcija podob nas obdaja, hkrati pa naj bi še vedno veljalo, da imajo podobe takšno moč, da premikajo najbolj trdo v nas in seveda dokumentirajo, opozarjajo, sporočajo, ohranjajo spomin o pomembnih trenutkih naše zgodovine, tako intimne, kot splošne človeške. V tokratnem Gymnasiumu zato predstavljamo poklic fotografa z dijaki ljubljanske srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter priznano fotografinjo Manco Juvan. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Z gimnazijci o maturi, maturitetnem eseju, ki je med nekaterimi odraslimi zbudil ogorčenje, o tem, kaj gimnazija da mlademu človeku, kako bi jo spremenili po svojem okusu?
Le še dobra dva tedna sta pred dijaki zadnjih letnikov srednjih šol do zrelostnega maturitetnega preizkusa. V četrtek, 4. maja, se namreč s šolskim esejem začenja spomladanski rok splošne mature. Več kot 7000 maturantov bo lahko izbiralo med interpretativnim in razpravljalnim esejem, ki pomeni kar polovico končne ocene iz slovenščine. Naslov letošnjega sklopa je Človek v kolesju sistema. Poleg romana Vladimirja Bartola Alamut, ki smo mu posvetili oddajo pred dvema tednoma, je obvezno čtivo tudi knjiga Aldousa Huxleyja: Krasni novi svet. O tem delu bomo govorili v današnji oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.
O letošnjem maturitetnem čtivu Alamut Vladimirja Bartola z mladimi in profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič.
Več kot 150 let je že minilo odlar je britanski avtor Lewis Carroll ustvaril znamenito pripoved Alica v čudežni deželi in s tem ključno delo nonsense, nesmiselne literature. Alica je do danes postala prava ikona, ki so ji posvetili številna druga umetniška dela in izdelke popularne kulture. Tudi muzikal! Alica v Čudežni deželi je fantazijski muzikal, poln humorja, besednih iger, virusa domišljije in obilice kultne glasbe, ki ga preprosto ne smete zamuditi pravijo ustvarjalci in nastopajoči, dijaki in dijakinje II. Gimnazije Maribor – English Student Theatra. Zasnovan je po istoimenski knjižni predlogi, gre pa za mojstrsko literaturo igrivih nesmislov, s katerimi Carroll načenja resna matematična, logična, filozofska in življenjska vprašanja. Nadvse priljubljeno delo je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo pravo obuditev. Veliko umetnikov in glasbenih ustvarjalcev tistega časa je našlo inspiracijo v zgodbi o deklici, ki nekega popoldneva zaspi na pikniku ob reki Temzi v viktorijanski Angliji. Slovenski ustvarjalci muzikala so tako pripravili glasbeno popotovanje skozi največje uspešnice rock & rolla glasbenih legend, kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Earth Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih. Muzikal ima dve dejanji in je v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi. V tokratnem Gymnasiumu se bomo poleg nastopajočih družili tudi z umetniško vodjo ter koreografinjo muzikala Alica v čudežni deželi Majo Pihler Stermecki, širši javnosti bolj znano kot pevko Bilbi, ne bo pa manjkalo niti doživeto brane poezije in proze ter tehtnih razmislekov o umetnosti in kulturi. Kot se na Slovenski kulturni praznik tudi spodobi! Prisluhnite nam v živo ali v posnetku z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič
Z mladimi in s posebnim gostom Maxom Zimanijem odpiramo prostor za pogovor o rasizmu in odnosu do Afrike. Max Zimani prihaja iz Zimbabveja, že več kot 30 let pa živi v Sloveniji. Ko je prišel v Evropo, so bili časi drugačni. Afriški študenti so namreč pogosto prihajali v Jugoslavijo po znanje, a pogosto s prevelikimi pričakovanji in popolno podobo o Evropi. Kakšen je bil odnos Slovencev do Afričanov takrat, kakšen je danes? Kako pomembna je barva kože danes in koliko sploh poznamo Afriko? Kaj zanima mlade? V oddaji Gymnasium podiramo meje …
V tokratni oddaji Gymnasium se bodo predstavili dijaki Gimnazije Antona Aškerca, ki skupaj s šolami iz sedmih drugih držav v okviru projekta Erasmus +, ustvarjajo strip. Njihov namen je približati narodno kulturno dediščino domačim in tujim mladim ter tako prisostvovati pri dvigu bralne pismenosti. Kako se skozi kulturno dediščino oblikujejo nacionalne identitete in zakaj je dobro, da poznamo tako svojo, kot tudi kulturno dediščino drugih evropskih držav in kakšno vlogo lahko pri tem odigra strip? O tem v sredo ob 20h.
Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?
Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in (ne)enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?
Čeprav je vsak čas, njihov čas, pa dnevi okoli praznika spomina na mrtve vendarle v največjem obsegu nosijo njihov zeleni ustvarjalni pečat. Lahko tudi rečete, da je 1. november njihova tržna niša. A njihova vrednost daleč presega ceno, ki jo postavljajo raznolikim cvetličnim aranžmajem. Njihovi izdelki spremljajo vse pomembne dogodke v človekovem življenju, od rojstva otroka preko poroke, obletnic in do smrti. Cvetličarji in cvetličarke so, kadar svoj poklic opravljajo z znanjem in ljubeznijo, ne le vrtnarji, trgovci in obrtniki, pač pa tudi esteti, umetniki, ljudje z domišljijo in nenazadnje – duhovno občutljivi. Tokrat bom spoznali izkušena mojstra svojega poklica, Francija Landekerja in Ano Sotošek pa tudi dijakinje, mlade cvetličarke iz prve in najstarejše šole v zgodovini slovenske hortikulture, ki je v sedmih desetletjih dala najvidnejše slovenske vrtnarje in cvetličarje ter pomembno prispevala k razvoju omenjene tovrstne kulture v širšem slovenskem prostoru – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. O cvetličarjih, teh spregledanih in bržkone tudi podcenjenih spremljevalcih življenja in smrti v tokratnem Gymnasiumu z voditeljico Liano Buršič.
Neveljaven email naslov