Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo? Z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice bomo govorili o nedavni ameriški predsedniški kampanji, ki je odprla tudi precej vprašanj o odnosu, ki ga imajo ZDA do Evropske unije. Kako na drugi strani Atlantika gledajo na begunsko krizo – gre res le za evropsko breme? Kakšna bo nadaljnja skupna varnostna in obrambna politika? In kaj se bo zgodilo z zvezo NATO? V sredo ob 20h bo z nami tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa bomo po zaključeni tretji tekmovalni oddaji nadaljevali na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.
8. novembra državljani ZDA niso izvolili prve ženske predsednice temveč predsednika, ki ga mnogi opisujejo kot nepredvidljivega, predvsem pa brez političnih izkušenj. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo?
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da izvolitev Trumpa predstavlja tveganje za odnose med Evropsko unijo in ZDA. “Izvoljenega predsednika bomo morali poučiti, kaj je Evropa in kako deluje,” ter dodal, da Američani po navadi nimajo nobenega interesa za Evropo.
Čeprav se EU in ZDA ne strinjata o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, ostajata najpomembnejši in najzanesljivejši zaveznici. Njune zunanjepolitične vezi obstajajo že desetletja, kljub spremembam politične sestave in geostrateškim spremembam na obeh straneh. Bo tako tudi po izvolitvi Donalda Trumpa?
V preteklih mesecih je bilo slišati tudi o ideji skupne evropske vojske. Ali ima za to Evropa dovolj človeških in finančnih virov, predvsem pa ali Evropa premore dovolj političnega konsenza, dogovora, kaj bi s to vojsko počela? Ali to pomeni, da bi kljub evropski vojski obstajala še zveza NATO, ki vključuje večino evropskih držav in v katerem velja 5. člen washingtonskega sporazuma, ki ga je mogoče povzeti v kratki frazi “vsi za enega, eden za vse”? Kakšen je evropski odnos do varnosti Evrope?
Evropska unija in ZDA že od začetka leta 2014 tesno sodelujeta pri uvajanju sankcij proti Rusiji zaradi njene vpletenosti v spopade v Ukrajini in zaradi priključitve ukrajinskih ozemelj. Prepoved uvoza blaga s Krima in iz Sevastopola bo veljala do junija prihodnje leto, gospodarske sankcije, usmerjene v izmenjave z Rusijo v določenih gospodarskih sektorjih, pa do konca prihodnjega januarja.
A tudi pri tem vprašanju Evropo skrbi Donald Trump in njegovo odkrito občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kako bodo predsedniške volitve v najvplivnejši državi na svetu spremenile trikotnik odnosov med Evropo, ZDA in Rusijo?
Izvolitev Trumpa pa je dala zanos tudi skrajni desnici v nekaterih evropskih državah. Bodo o prihodnosti Evrope (in Evropske unije) odločale volitve ali evropske institucije, ki jim kronično primanjkuje enotnih in hitrih stališč. Kakšna bo videti sodobna Evropa?
O tem smo v tretji tekmovalni oddaji govorili z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice. Prek telefonske zveze se nam je pridružil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa nadaljujemo na spletni aplikaciji Gymnasium.eu in izbiramo najboljšega spletnega debaterja.
Evropski poslanec Milan Zver o vprašanjih dijakov
Tema prihodnje oddaje bo varnost na spletu. O tem bosta svoje razmišljanje zagovarjali ekipi Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, na mobilni aplikaciji pa bodo z nami še dijaki Prometne šole Maribor, Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Gimnazije Antona Aškerca Šolskega centra Ljubljana in Gimnazije Jesenice.
27 epizod
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo? Z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice bomo govorili o nedavni ameriški predsedniški kampanji, ki je odprla tudi precej vprašanj o odnosu, ki ga imajo ZDA do Evropske unije. Kako na drugi strani Atlantika gledajo na begunsko krizo – gre res le za evropsko breme? Kakšna bo nadaljnja skupna varnostna in obrambna politika? In kaj se bo zgodilo z zvezo NATO? V sredo ob 20h bo z nami tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa bomo po zaključeni tretji tekmovalni oddaji nadaljevali na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.
8. novembra državljani ZDA niso izvolili prve ženske predsednice temveč predsednika, ki ga mnogi opisujejo kot nepredvidljivega, predvsem pa brez političnih izkušenj. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo?
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da izvolitev Trumpa predstavlja tveganje za odnose med Evropsko unijo in ZDA. “Izvoljenega predsednika bomo morali poučiti, kaj je Evropa in kako deluje,” ter dodal, da Američani po navadi nimajo nobenega interesa za Evropo.
Čeprav se EU in ZDA ne strinjata o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, ostajata najpomembnejši in najzanesljivejši zaveznici. Njune zunanjepolitične vezi obstajajo že desetletja, kljub spremembam politične sestave in geostrateškim spremembam na obeh straneh. Bo tako tudi po izvolitvi Donalda Trumpa?
V preteklih mesecih je bilo slišati tudi o ideji skupne evropske vojske. Ali ima za to Evropa dovolj človeških in finančnih virov, predvsem pa ali Evropa premore dovolj političnega konsenza, dogovora, kaj bi s to vojsko počela? Ali to pomeni, da bi kljub evropski vojski obstajala še zveza NATO, ki vključuje večino evropskih držav in v katerem velja 5. člen washingtonskega sporazuma, ki ga je mogoče povzeti v kratki frazi “vsi za enega, eden za vse”? Kakšen je evropski odnos do varnosti Evrope?
Evropska unija in ZDA že od začetka leta 2014 tesno sodelujeta pri uvajanju sankcij proti Rusiji zaradi njene vpletenosti v spopade v Ukrajini in zaradi priključitve ukrajinskih ozemelj. Prepoved uvoza blaga s Krima in iz Sevastopola bo veljala do junija prihodnje leto, gospodarske sankcije, usmerjene v izmenjave z Rusijo v določenih gospodarskih sektorjih, pa do konca prihodnjega januarja.
A tudi pri tem vprašanju Evropo skrbi Donald Trump in njegovo odkrito občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kako bodo predsedniške volitve v najvplivnejši državi na svetu spremenile trikotnik odnosov med Evropo, ZDA in Rusijo?
Izvolitev Trumpa pa je dala zanos tudi skrajni desnici v nekaterih evropskih državah. Bodo o prihodnosti Evrope (in Evropske unije) odločale volitve ali evropske institucije, ki jim kronično primanjkuje enotnih in hitrih stališč. Kakšna bo videti sodobna Evropa?
O tem smo v tretji tekmovalni oddaji govorili z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice. Prek telefonske zveze se nam je pridružil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa nadaljujemo na spletni aplikaciji Gymnasium.eu in izbiramo najboljšega spletnega debaterja.
Evropski poslanec Milan Zver o vprašanjih dijakov
Tema prihodnje oddaje bo varnost na spletu. O tem bosta svoje razmišljanje zagovarjali ekipi Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, na mobilni aplikaciji pa bodo z nami še dijaki Prometne šole Maribor, Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Gimnazije Antona Aškerca Šolskega centra Ljubljana in Gimnazije Jesenice.
V sklepni oddaji Gymnasium.eu v tem šolskem letu smo gostili zmagovalce četrte sezone našega projekta. Pred nekaj dnevi so se vrnili iz Strasbourga, kjer so se udeležili Evrošole v prostorih Evropskega parlamenta. Kako ta poteka, kaj vse so doživeli? Kaj pomeni govoriti pred 500 dijaki iz vse Evrope, kako se med mladimi razlikujejo njihovi pogledi na stanje duha v naši skupni povezavi in ali so spremenili pogled na delovanje evropskega hrama demokracije po simulaciji plenarnega zasedanja, katere del so bili? Po obisku Evropskega parlamenta smo z letošnjimi zmagovalci Gymnasiuma.eu, dijaki Gimnazije Želimlje, strnili misli o izkušnji, ki jo je dijakom dala udeležba na Evrošoli.
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Prva polfinalna oddaja Gymnasium.eu s terena: na Gimnaziji Kranj z njenimi gimnazijci in z dijaki Šoel za hotrikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tema: žvižgači.
V studiu sta bili ekipa Šolskega centra Rogaška Slatina in ekipa Gimnazije Želimlje.
Tretja oddaja 2. kroga Gymnasiuma.eu: o vrednotah Evropske unije in nagradah, ki te vrednote spodbujajo, z dijakinjami z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Novo mesto.
V drugi netekmovalni in terenski oddaji gre ekipa Gymnasiuma.eu k zamejcem v Trst. Z dijaki iz Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa se bomo pogovarjali o okolju in (ne)odvisnosti Evrope od energentskih virov izven njenih meja.
Gymnasium.eu je šel k zamejcem, v Celovec. O temi so svoje mnenje in izkušnje z nami delili dijaki Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu in Dvojezične zvezne trgovske akademije. Multikulturnost in večjezičnost: kako se ti dve evropski načeli udejanjata v Avstriji in drugod po Evropi? V luči zadnjih dogodkov v zvezi z zapisom slovenskega jezika v deželni ustavi avstrijske Koroške smo govorili tudi o položaju slovenske manjšine in slovenščine v Avstriji.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
1. oddaja drugega kroga projekta Gymnasium.eu. V njej sodelujeta Srednja trgovska šola Ljubljana in Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, pogovarjamo pa se o finančni in socialni varnosti. Kakšne je in položaj mladih v Evropi, kakšna dela jih bodo čakala, kako se boriti proti revščini?
Včeraj je, tako kot vsako sredo zvečer, v studiu Prvega potekala oddaja Gymnasium.eu. Osma po vrsti je bila tudi zadnja tekmovalna oddaja prvega kroga našega projekta, ki ga izvajamo v sodelovanju z Evropskim parlamentom. Svoja mnenja o razvoju medicine in zdravstveni politiki v Evropski uniji sta soočili ekipa Gimnazije Moste in ekipa Šolskega centra Rogaška Slatina. Pri razmisleku je dijakom procese odločanja na področju zdravstva v Evropskem parlamentu skušal osvetliti poslanec Lojze Peterle, ki je po vprašanjih, ki so mu jih zastavili dijaki, strnil nekaj misli o včerajšnji debati.
V osmi tekmovalni oddaji smo v Gymnasiumu.eu govorili o napredku medicine in zdravstvenem sistemu v Evropski uniji. Gre za področje, kateremu unija nameni skoraj 10 odstotkov svojega BDP, njegovo dobro delovanje pa je pomembno za nas vse. Svoja mnenja o tej temi in o možnostih za razvoj sta soočili ekipi Gimnazije Moste in Šolskega centra Rogaška Slatina. Po telefonu se nam je pridružil tudi evropski poslanec Lojze Peterle.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Pridelava gensko spremenjenih poljščin je že več kot petnajst let predmet vroče polemike v Evropski uniji. Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, je po štirih letih pogajanj začela veljati leta 2015 – države EU se lahko same odločijo, ali bodo dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, poslanci pa so glasovali proti temu, da bi lahko države same odločale tudi o tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile tudi njihovo trženje.
V šesti tekmovalni oddaji Gymnasium.eu so se dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki I. gimnazije v Celju pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc. Po oddaji je poslanka zbrale vtise o oddaji in pogovoru, ki ga je imela z dijaki.
Šesta tekmovalna oddaja Gymnasium.eu, je soočila mnenja tekmovalnih ekip Gimnazije Novo mesto in I. gimnazije v Celju, govorili pa so o znanosti in visokem šolstvu v Evropski uniji. Dijaki so svoje odgovore usmerili predvsem v pregled delovanja odbora za presojo znanstvenih in tehnoloških izbir STOA in v smernice, ki jih za razvoj znanosti in inovacij podpira in oblikuje program Obzorje 2020.
V 5. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu so se imele dekleta iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Srednje šole Slovenska Bistrica priložnost pogovarjati z evropsko poslanko Patricijo Šulin, ki je strnila vtise o oddaji.
Dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Srednje šole Slovenska Bistrica v 5. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu o prometu v EU.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
V 4. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu so o varnosti na spletu, pravicah potrošnikov, internetni nevtralnosti in lažnih novicah govorili dijaki Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.
Neveljaven email naslov