Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat!
In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti?
Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen:
"Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."
Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit.
Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc.
Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli.
(5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti.
(6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa.
(7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti.
(8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice.
(9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost.
(10) Vesa v zgibi meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri.
(11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.
163 epizod
Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi? Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat!
In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti?
Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen:
"Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."
Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit.
Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc.
Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli.
(5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti.
(6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa.
(7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti.
(8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice.
(9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost.
(10) Vesa v zgibi meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri.
(11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.
Rubriko Hudo športni bomo namenili šahu. Ta igra je med mladimi precej priljubljena in kot nam je povedal sogovornik v tokratnih športnih minutah oddaje Hudo Val Vodnik, je tudi konkurenca precej velika. Valu gre šah zelo dobro, osvojil je že naslov državnega prvaka, bil je tudi šolski prvak. Spoznali ga boste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
V športnih minutah oddaje Hudo tokrat gremo na nogometno zelenico. Pred mikrofon rubrike Hudo športni smo povabili mladega obetavnega nogometaša Taja Steinmana, ki igra za Nogometni klub Vrhnika, njegove sanje pa so, da bi nekoč postal profesionalni nogometaš.
V rubriki Hudo športni tokrat govorimo o lokostrelstvu. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Radovljica smo spoznali svetovno prvakinjo v tem športu Anamarijo Colnarič. Z njo se je pogovarjal Aleš Ogrin.
V oddaji Hudo smo gostili učenke in učence z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so povedali, da je njihovo mesto močno povezano tudi s športom. Zato smo med našim obiskom šole pred mikrofon povabili mladega športnika, ki je potrdil te trditve. V rubriki Hudo športni smo govorili o košarki, z nami je bil 14-letnik, ki trenira v Košarkarskem klubu Triglav. Omenjeni klub se sicer nahaja v Kranju, a naš sogovornik je uspešno košarkarsko pot začel z igranjem za Radovljico. Ne le, da je uspešen v svojem novem klubu, pomemben člen je tudi v slovenski mladinski košarkarski reprezentanci. Kdo je, izveste v športnih minutah oddaje Hudo.
V zadnjem obdobju nas navdušujejo predvsem kolesarji, marsikdo je letos navijal za Pogačarja, Rogliča, Mohoriča in druge, imamo pa v Sloveniji tudi zelo dobre kolesarke. Ena izmed njih je dijakinja Dominika Štrukelj, državna prvakinja v vzponu, ki bo prihodnjo sezono že nastopala med članicami.
Balinanje med mladimi ni najbolj priljubljen šport, a gosta tokratne rubrike Hudo športni sta nad njim navdušena. To sta sestra in brat Sara in Maj Premru, ki trenirata v Balinarskem klubu Krim.
V rubriki Hudo športni bomo tokrat govorili o urbanem športu, ki je prerastel v olimpijskega. To je rolkanje oziroma skejtanje. Rolkanje izvira iz surfanja, ker so surferji hoteli »surfati«, ko ni bilo valov. Osnova je seveda rolka, s katero pa rolkarji na ulici ali v rolkarskem parkuizvajajo številne zahtevne trike. Enega izmed skejterjev boste spoznali v pogovoru, ki sta ga pripravila Aleš in Špela.
V rubriki Hudo športni bomo spoznali mlado obetavno rokometašico Mašo Borkovič, ki trenira v Športnem društvu Rokometna šola Vrhnika in je v svoji starostni skupini postala tudi del slovenske rokometne reprezentance.
Prvi športnik v novi sezoni, ki vam ga predstavljamo v rubriki Hudo športni, je igralec namiznega tenisa Aleks Koren. Trenira za Namiznoteniški klub Cirkovce, že trikrat je bil državni prvak, sicer pa obiskuje 9. razred OŠ Cirkovce.
Prisluhnili bomo še zadnji rubriki hudo športni v tej sezoni. Ker so devetošolci že na počitnicah, smo jo tokrat posneli po telefonu, rdeča nit pogovora pa je bil tekvondo. S kom se je pogovarjal Aleš Ogrin, izveste v športnih minutah oddaje Hudo.
Tisa Lombar, ki obiskuje 2. letnik gimnazije, je vsestranska športnica. Njena prva ljubezen je sicer košarka, trenira pa tudi plezanje in boks, tako da se zgodi, da ima na dan več treningov. Sodeluje in tekmuje pa tudi na najvišnjih tekmovanjih z različnih področij znanja, pred kratkim se je na primer z Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti vrnila z zlato medaljo. Spoznajmo jo v rubriki Hudo športni.
Če ne veste veliko o sabljanju, ki je olimpijski šport, potem le prisluhnite našemu gostu Juriju Kajfežu. Čeprav obiskuje 7. razred osnovne šole, v Sloveniji, kjer je dosegel že kar nekaj naslovov državnega prvaka, že tekmuje med kadeti, uspešen pa je tudi na mednarodnih tekmah. Katero orožje uporablja, kako premagaš nasprotnika in kako usklajuje šolo in treninge v tujini? Spoznajte ga v Hudo športni!
13-letni David Prašnikar se z atlatiko v Atletskem društvu Mass Ljubljana ukvarja že nekaj let, skok s palico pa si je kot svojo paradno disciplino izbral pred dvema letoma. K njegovim uspehom - je aktualni državni prvak - pripomorejo tudi njegova znanja, spretnosti in moč, ki jih je pridobil tudi z drugimi športi, ki jih je treniral kot otrok. Kakšen šport je skok s palico in kako visoko letvico že preskoči David Prašnikar? Več izveste v Hudo športni!
V športnih minutah oddaje Hudo se bo tokrat predstavila 15-letna košarkarica Neža Glogovšek. Trenira v Košarkarskem klubu Podbočje, ki v tej starostni skupini igra v prvi ligi.
V rubriki Hudo športni smo se ustavili na OŠ Podbočje. Tam smo spoznali atleta Domna Praha Šobo, ki tekmuje za Atletski klub Brežice, dokazuje pa se v mnogoboju. V kateri atletski disciplini je najboljši, izveste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Tokrat spoznavamo obetavno 14-letno športno plezalko, ki trenira v Športnem društvu Balvanija, nastopa za slovensko mladinsko reprezentanco v športnem plezanju, letošnjo sezono pa je začela odlično. Mlado športnico, ki je že preplezala tudi oceno 8a, kar je vrhunski dosežek, spoznate v rubriki Hudo športni.
Nej Jagodic je uspešen mlad plavalec iz PK Triglav Kranj, ki kljub temu da ima 9 treningov na teden in nato še tekme, uspešno opravlja tudi šolske zadolžitve. Špela je na OŠ Matije Čopa Kranj izvedela tudi to, da ima najraje slog delfina, uživa pa tudi pri plavanju na dolgih prograh. Učenca OŠ Matije Čopa Kranj bomo spoznali v rubriki Hudo športni!
Ali vesta, kakšna borilna veščina je aikido? Za lažjo predstavo: mogoče ste jo že videli v kakšnem japonskem filmu, v katerem nastopajo samiraji ... Upam, da nam poznavalci ne bodo zamerili te asociacije, več o samem športu pa izvemo od našega sogovornika v rubriki Hudo športni. To je Tadej Grega Potočnik, sicer učenec OŠ Matije Čopa Kranj.
Najprej je bil navdušen nogometaš, zdaj je še bolj navdušen smučarski skakalec. Čeprav je bilo letos zaradi bolezni kar nekaj težkih trenutkov, Ljubljančan Maks Čuček z optimizmom gleda v naslednjo sezono.
Na OŠ Šenčur smo spoznali simpatično osmošolko, ki je nastopila tudi v resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Ker je pred nami rubrika Hudo športni, ste najbrž ugotovili, da se Ana Čermelj ukvarja s plesom. In to ne s katerimkoli plesom, Ana prisega na hiphop.
Neveljaven email naslov