Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat!
In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti?
Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen:
"Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."
Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit.
Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc.
Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli.
(5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti.
(6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa.
(7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti.
(8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice.
(9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost.
(10) Vesa v zgibi meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri.
(11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.
158 epizod
Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi? Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat!
In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti?
Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen:
"Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."
Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit.
Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc.
Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli.
(5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti.
(6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa.
(7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti.
(8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice.
(9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost.
(10) Vesa v zgibi meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri.
(11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.
Starodavna kitajska meditativna veščina gibanja tai ji quan različne gibe povezuje v figure, te pa v forme. Kako zahtevna je? In ali lahko vadba res poteka tudi z orodji, kot so pahljača, meč in helebarda? Odgovore smo poiskali pri Marjanu Dogši iz Slovenskega društva tai ji quan.
V preteklih rubrikah Hudo športnih smo govorili o številnih borilnih veščina in kar nekaj se jih je razvilo na Japonskem. No, danes se bomo z borilno veščino preselili na Kitajsko. Od tam namreč izvira tai ji quan.
V zadnji oddaji smo s pomočjo Dejana Zavca spoznali kralja borilnih športov - boks. Naš najboljši boksar Dejan Zavec je prepričan, da je prav šport način, kako lahko mladi hitro in zdravo najdejo pot do sebe, šport namreč ni le telesna dejavnost, mlademu človeku da tudi ogromno drugih spretnosti in spoznanj … Zakaj pridejo v telovadnico Dejana Zavca tudi osnovnošolci sta raziskovala Aleš in Špela.
V rubriki Hudo športni gremo v ring. Naše raziskovanje borilnih veščin namreč nadaljujemo z boksom. To je, kot ji pravijo, kraljevska borilna veščina in tudi eden izmed kondicijsko najbolj zahtevnih športov. O boksu pa nam bo pripovedoval naš nekdanji najboljši boksar Deajn Zavec.
Po novoletnem premoru v rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih veščin. Pred novoletno čestitko Mie Krampl smo raziskovali aikido in z njim tudi nadaljujemo. V naslednjih minutah bova z vami v družbi trenerja aikida Aleš in Špela.
Z rubriko Hudo športni ste v minulem letu lahko ob koncih tedna našli marsikatero idejo za športne aktivnosti in s tem skušali poskrbeti za pot proti svojim športnim ciljem. Zato smo za prvo letošnjo posneli pogovor s športnico, za katero je v minulem letu najuspešnejša sezona do zdaj. Članica slovenske reprezentance v športnem plezanju Mia Krampl je nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se je športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport, na svetovnem prvenstvu v Rusiji je osvojila srebrno medaljo v kombinaciji, dobro je nastopala tudi v svetovnem pokalu. O tem, kakšen je njen pogled na minulo leto, se je z Mio Krampl pogovarjal Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih športov, in sicer z Aikidom. Odšli smo v dojo Dokiai, ker smo izvedeli več o tej obrambni borilni veščini. Rubriko sva pripravila Aleš in Špela.
Minulo soboto smo govorili v kickboxu in povedali da gre za kontaktno borilno veščino, ki jo sestavljajo različne tehnike udarcev z rokami in nogami ter gibanj, podobnih kot pri klasičnem boksu. Zdaj pa je čas, da se preizkusimo še v praksi.
Rubrika Hudo športni nadaljuje z raziskovanjem borilnih veščin. V enem izmed ljubljanskih klubov smo se učili osnov kickboxa. Čeprav je ta šport oziroma veščina lahko tudi precej trda, so poškodbe zaradi pravil, ki veljajo zelo redke. Treningi pa prispevajo tudi k vrhunski telesni pripravljenosti.
V rubriki Hudo športni se bomo s trenerjem v Judo klubu Bežigrad in Mali šoli juda Mirom Biličem in olimpijko Kajo Kajzer še zadnjič odpravili na tatami. Izvedli smo krajši trening, v katerem sva Aleš in Špela tudi v živo izkusila vse stvari, o katerih smo govorili v minulih tednih.
Judo smo do zdaj že dodobra spoznali. Vemo, kakšni so vstopni koraki in kakšna so pravila. V tokratni rubriki Hudo športni pa bomo izvedeli več o tem, kakšen je odnos med trenerjem in varovancem in kako drug o drugem pred borbami več izvedo tekmovalke in tekmovalci.
V rubriki Hudo športni še ostajamo pri judu. Tokrat sta nam sogovornika, trener v Judo klubu Bežigrad in Mali šoli juda Miro Bilič in olimpijka iz Judo kluba Bežigrad Kaja Kajzer, pojasnila pravila, ki jih je v judu zelo veliko. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo judoistke in judoisti na tekmovanjih kimoni različne barve.
V rubriki Hudo športni nadaljujemo s spoznavanjem borilnih veščin. Naše odhode v telovadnico, oziroma kot se reče v žargonu, dodžo, nadaljujemo z judom. Ta borilna veščina je med mladimi zelo priljubljena, zato sta na tatami Judo kluba Bežigrad stopila Aleš in Špela. V tokratni rubriki boste izvedeli, kakšni so vstopni koraki v svet juda od Male šole juda naprej.
Kako vse to, kar smo povedali o karateju v zadnjih dveh oddajah, dati v prakso? Naj vam bodo v pomoč navodila našega trenerja, Špela je namreč tudi sama preizkusila nekaj osnovnih elementov karateja.
O katah v karateju smo govorili s trenerjem Matjem Kabajem in državnim prvakov v katah v kategoriji mlajši kadeti Jako Reihsom.
Spoznajmo eno izmed najbolj razširjenih in priljubljenih borilnih veščin na svetu: katare. Od kod izvira, kaj vključuje, kako se v njej tekmuje, zakaj ima več barvnih pasov?
Trema pred nastopanjem je v vsakem izmed nas. Saj veste, kakšen je tisti občutek, ko morate stopiti pred razred in nekaj povedati, ali ko stopite na oder in je v vas uprtih veliko oči. V rubriki Hudo Športni, ki so jo pripravili Aleš, Špela in Lara, boste slišali nekaj nasvetov o tem, kako lahko pri svojih nastopih postanete bolj suvereni in kako vam pri tem lahko pomaga tudi ples.
Dr. Petra Zaletel je polna znanja in idej, kako ples spustiti v naše življenje. V tokratni oddaji je povedala, katerih pravil se moramo držati, ko ustvarjamo svojo plesno koreografijo.
S plesom se lahko ukvarja prav vsak med nami. Osnovne gibe, ki bi jim morda že lahko rekli ples, smo ljudje sposobni narediti že zelo zgodaj. Tudi v organizirane vadbe plesa se otroci lahko vključijo zelo hitro, vadba pa ne bo krepila le telesa, ampak bo razvijala tudi motorične sposobnosti. A kako izbrati ples, ki vam bo najbolj ustrezal? Doktorica Petra Zaletel s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pravi, da je lahko prava pot tudi ta, da izhajate iz glasbe, ki vam je najbolj všeč.
Poznamo številne vrste plesa, ki se med seboj zelo razlikujejo. Spoznajmo jih v rubriki Hudo športni!
Neveljaven email naslov