Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat!
In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti?
Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen:
"Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."
Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit.
Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc.
Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli.
(5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti.
(6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa.
(7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti.
(8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice.
(9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost.
(10) Vesa v zgibi meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri.
(11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.
163 epizod
Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi? Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat!
In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti?
Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen:
"Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."
Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit.
Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc.
Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli.
(5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti.
(6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa.
(7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti.
(8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice.
(9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost.
(10) Vesa v zgibi meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri.
(11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.
V rubrikah Hudo športni smo do zdaj obravnavali pripravljenost telesa na športno vadbo in vam približali športe, s katerimi se lahko ukvarjate. Prav tako kot sama vadba pa je zelo pomembna pravilna prehrana. Lahko bi celo rekli, da je to osnova. Aleš in Špela sta tokrat raziskovala zdrav življenjski slog.
Minuli teden smo vam v rubriki Hudo športni predstavili osnove teka na smučeh in pravilne izbire opreme za ta šport. Izvedeli ste, da pri teku na smučeh obstajata dve tehniki – klasična in drsalna, smiselno pa je začeti s klasično tehniko. Danes pa bomo znanje poglobili še na drugih področjih teka na smučeh, spoznali pa boste tudi terene oziroma centre, ki omogoča vadbo tega športa, pa tudi športne aktivnosti, ki poleti tekačem omogočajo vadbo.
Ta teden se bomo s širokih smuči in hudih strmin prestavili na ožje, kjer moramo za to, da se premikamo, krepko delati. Govorili bomo o teku na smučeh. Letošnja zima je vsaj na gorenjskem koncu države zagotovila skoraj sanjske pogoje za ukvarjanje s tem športom.
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike. Ne glede na to, ali smučamo ali deskamo na snegu, se je na smučišču treba držati pravil in se obnašati odgovorno ter razmeram primerno. Pa tudi če greste izven smučišča - zato več tudi o turnem smučanju.
Počitnice so pred vrati in z njimi tudi možnost, da uživate v zimskih športih. Alpsko smučanje je zagotovo eden izmed športov, ki ima pri nas veliko veljavo, čeprav mu zime v zadnjih letih niso najbolj naklonjene. Alpsko smučanje je šport, pri katerem je aktivno celo telo, ob tem pa omogoča obilo radosti na snegu. S sogovornikom iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani smo govorili o osnovni tehniki smučanja, pravilni opremi, pripravah na smuko in pravlnem obnašanju na smučišču.
Minulo soboto smo vam v naši športni rubriki predstavili meritve športnovzgojnega kartona, kaj vsaka od njih meri in kaj strokovnjakom in tudi vam povedo vsi ti podatki. Danes pa bomo izvedeli še, kako lahko izboljšamo svojo telesno učinkovitost, na katerih področjih ste slovenski otroci najboljši, na katerih nekoliko slabši, kaj kažejo primerjave z evropskimi državami in kaj je prineslo zadnje leto, ko je gibanja veliko manj.
Mogoče se komu v času šolanja na daljavo zdijo športne naloge in izzivi, ki vam jih dajo učitelji športa, odlični, mnogi pa najbrž pogrešate skupinske športe, ki jih skupaj izvajate izvajate pri pouku. In čeprav se vam mogoče kdaj zazdi, da je igranje košarke v šoli na urniku pač zato, ker imate tako telovadnico in kopico košarkarskih žog, se motite. Tudi predmet šport ima namreč zelo izdelan učni načrt, vadbe, ki jih pri njem izvajate, pa so skrbno izbrane. Strokovnjaki celo pravijo, da je imamo v Sloveniji v svetovnem merilu enega najboljših predmetov in načinov poučevanja športa na svetu.
Na nogah imamo največ mišic in te so največje. Zato se bomo pri vajah za noge tudi najbolj zadihali oz. so te vaje zelo učinkovite. Ker se pri sedenju mišice na sprednji strani kolka in noge skrajšajo, podaljšajo pa mišice, ki potekajo po zadnji strani stegna in po zadnjici, je zelo učinkovata vaja: most na hrbtu, kjer krepimo mišice na stegnih in ritnicah ter raztezamo sprednje stegenjske mišice. Še druga vaja pa so seveda počepi! A kako jih pravilno izvajamo? Več v rubriki Hudo športni!
V času počitnic in uživanja prazničnih dobrot je še kako pomembno, da smo tudi telesno aktivni … Da vsega prostega časa ne preživimo pred zasloni ali mizo, sključeni nad pametnim telefonom ali za računalnikom. Aleš in Špela sva na ljubljanski fakulteti za šport našla dva sogovornika, ki bosta z nami delila nekaj nasvetov in idej, kako raztegniti in okrepiti mišice, ki so med sedenjem najbolj zapostavljene. Začeli bomo pri vratu in pazili, da raztegujemo mišice, ki so med sedenjem zakrčene, in krepimo mišice, ki so raztegnjene.
Če mislite, da so sklece alfa in omega vaj za roke, se motite. Vsaka medalja ali vaja ima dve plati … Sklece so vaje za moč, a če želimo poskrbeti tudi za mišice, ki so med sedenjem raztegnjene in mehke, se bo treba lotiti kakšne druge vaje. In to take, ki jo lahko izvajamo kar na stolu!
V minulih dveh rubrikah Hudo športni ste dobili nekaj nasvetov o tem, katere vaje lahko izvajate, da boste okrepili vaš vrat in ramenski obroč ter roke. Danes nadaljujemo z naslednjim sklopom. Aleš in Špela sta namreč na ljubljanski fakulteti za šport izvajala tudi vaje za trebušne mišice.
Tistim pogumnim, ki jih hladnejše vreme ne moti, bodo nasveti v oddaji Hudo športni prišli prav prej, kot tistim, ki se za dejavnosti zunaj raje odločite v toplejših mesecih. Aleš in Špela tokrat s sogovornikoma govorita o teku.
S športom se v naši rubriki Hudo športni ukvarjamo že nekaj časa. Do zdaj ste dobili že kar nekaj nasvetov o tem, kako si lahko izberete pravi šport zase in tudi o tem, kako si sestavite urnik vadbe. Tokrat sledijo napotki za povečanje vzdržljivosti pri športu.
Cilje, ki jih želimo doseči, si je dobro postaviti na vseh nivojih našega življenja. In tudi pri športu oziroma športni aktivnosti je tako. Vedeti moramo, v kaj vlagamo svoj trud in kaj je tisto, kar nas bo gnalo naprej, tudi ko bo nekoliko težje zapustiti toplo notranjost doma in oditi na dnevni odmerek potenja. Če bomo pri tem disciplinirani, rezultati ne bodo izostali. Zato sva se Špela in Aleš v tokratni rubriki Hudo športni s strokovnjakinjo s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pogovarjala o tem, kako si zastavite dosegljive cilje in kako marljivi boste morali biti pri tem, da jih dosežete.
Kot v zadnjih tednih spoznavate v družbi rubrike Hudo športni, morate tudi migati. Za kar smo vam do zdaj podali že veliko koristnih nasvetov. A zelo hitro se pri razmisleku, kaj početi, lahko srečate tudi s tem, da ne veste točno, kaj bi. Zato sva se tokrat Aleš Ogrin in Špela Šebenik v rubriki Hudo športni ukvarjala prav z reševanjem te dileme. Kot ponavadi so na Fakulteti za šport univerze v Ljubljani ponudili veliko koristnih nasvetov.
Narava je zagotovo najboljši športni poligon, ki ga lahko izkoristimo, da smo telesno aktivni. Zato se bomo tokrat v rubriki Hudo športni odpravili prav tja in pogledali, kaj vse lahko počnete. Aleš in Špela sta s sogovornicama za vas pripravila veliko uporabnih nasvetov.
Ker bo šolanje (za večino) še vedno potekalo na daljavo, ker so dnevi kratki in vreme hladnejši, bosta Špela in Aleš s sogovornico s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani vaše stanovanje spremenila v telovadnico.
Glede na to, da bo od ponedeljka šola potekala na daljavo, je skrajni čas, da pospravite in prilagodite svojo sobo ali kakšen drug kotiček v stanovanju tako, da boste imeli tudi primeren delovni kotiček. Ker bo torej v prihodnji dneh več sedenja in učenja, je današnja rubrika Hudo športni namenjena prav temu.
Že minulo soboto smo v športnih minutah oddaje Hudo govorili o telesnih značilnostih, ki lahko vplivajo na našo sposobnost ukvarjanja s športom. Predstavili smo vam pravilno telesno držo. Ta teden bomo stvar še nekoliko nadgradili, in sicer bomo govorili o telesni skladnosti. Le redko namreč pomislimo, kako ta vpliva na nas in delovanje našega telesa.
Neveljaven email naslov