Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat!
In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti?
Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen:
"Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."
Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit.
Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc.
Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli.
(5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti.
(6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa.
(7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti.
(8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice.
(9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost.
(10) Vesa v zgibi meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri.
(11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.
163 epizod
Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi? Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat!
In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti?
Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen:
"Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."
Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit.
Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc.
Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli.
(5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti.
(6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa.
(7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti.
(8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice.
(9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost.
(10) Vesa v zgibi meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri.
(11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.
Spoznajte mladega športnika, ki trenira dva, sicer sorodna športa. Prihaja z OŠ Litija, ukvarja pa se z borilnimi veščinami. To je Rua Jonaš Kvapil. Več o njegovem imenu, judu in ju-jitsu izveste v Hudo športni!
Rubrika Hudo športni bo danes spet pokazala, da je nogomet med mladimi eden izmed najbolj priljubljenih športov. Na Osnovni šoli Litija smo namreč pred mikrofon znova povabili nogometaša, ta trenira pri NK Olimpija, več o njem izveste v športnih minutah oddaje Hudo.
V Planici ta vikend poteka veliki finale letošnje sezone smučarskih skokov oz. poletov. Že v petek so naši smučarski skakalci poskrbeli za nepozabno doživetje, saj je tekmo posameznikov dobil Peter Prevc. A hudo vzdušje je bilo že na četrtkovih kvalifikacijah, ko je Program za mlade skupaj s številnimi šolarji navijal za naše orle.
V rubriki Hudo športni ostajamo na OŠ Litija, tam smo spoznali obetavnega mladega košarkarja Markusa Aufliča, ki igra za KK Cedevita Olimpija. Že njegov oče je bil košarkar, devetošolec pa se prav tako navdušuje nad tem športom.
V rubriki Hudo športni gremo na zelenice Nogometnega kluba Bravo. Barve kluba, ki igra v Prvi slovenski nogometni ligi, brani tudi 16 letni Tais Šabotič, ki ga bomo spoznali tokrat.
Triatlon je še eden izmed športov, ki ga v rubriki Hudo športni še nismo predstavili. Kakšen je ta šport, ki ga sestavljajo tek, plavanje in kolesarjenje in kako priljubljen sploh je med mladimi športniki, je raziskovala Špela Šebenik.
Spoznajmo šport, o katerem večina ve zelo malo, drži pa se ga tudi nekaj stereotipov: da je le za odrasle ali le za premožne. To za golf ne drži, je prepričana Eva Kiri Fevžer iz Golf kluba Arboretum, ki jo bomo spoznali v rubriki Hudo športni!
V rubriki Hudo športni se je predstavila Brina Aleksič, ki trenira taekwondoo. Veliko zanimivih stvari je povedala o tej borilni veščini in tudi o tem, kakšni so njeni načrti na poti proti črnemu pasu.
Lahko bi rekli, da pri Roku Kopatinu nikoli ni bilo vprašanje, s katerim športom se bo ukvarjal. Tako kot njegov dedek in oče, pa tudi drugi moški predstavniki družine, je tudi on nogometaš. Čeprav je Primorec, trenira v NK Bravo, saj v Ljubljani obiskuje gimnazijo. Ima pa tudi to prednost, da je izreden sprinter in je zato že tekmoval tudi na atletskih tekmovanjih. Spoznajmo ga v oddaji Hudo športni!
Na OŠ Zalog smo spoznali sedmošolca Faresa Ahmeda, ki že kar nekaj let trenira karate v Karate klubu Lev. Lani je bil v svoji starostni kategoriji državni prvak, visoke cilje pa ima tudi za naprej.
Nedavno se je v Franciji končalo evropsko prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju, za slovensko reprezentanco je bilo najuspešnejše do zdaj. Pomerilo se je več kot 160 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 evropskih držav, in sicer v štirih disciplinah. Slovenska reprezentanca se domov vrača tudi z eno medaljo, ki je sploh prva za slovensko turno smučanje na velikih tekmovanjih. Dosegla jo je 17-letna Klara Velepec, ki jo je pred mikrofon povabil Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni se odpravljamo na plesišče. Pred mikrofon smo povabili 14-letnega plesalca hip-hopa, breakdancerja, ki svoje veščine pili v plesni akademiji Bast arts. S kom se je pogovarjal Aleš, izveste v minutah, ki jih v oddaji Hudo namenjamo športu.
V prvi rubriki Hudi športni bomo spoznali športnico, ki že od malih nog obožuje odbojko. Za kakšen ekipni šport gre in ali je pomembno ali si levičar ali desničar, izvemo od novomeške dijakinje Nike Drkušić iz ženskega odbojkarskega kluba TPV Volley Novo mesto.
Dijak novomeške gimnazije Timotej Krašovec je atlet iz Atletskega kluba Krka Novo mesto, ki se je osredotočil na tek. Najraje ima tek na srednje proge, spoznajmo ga v tokratni rubriki Hudo športni!
Kako se razlikujeta tek in tek z zaprekami? Kakšne treninge imajo tekači, ki naskakujejo državne rekorde? Več izvemo v tokratni rubriki Hudo športni, v kateri bo z nami Tjaž Djaip, član AK Krka Novo mesto.
Spoznajmo Nejo Štukelj, ki se je nad odbojko navdušila že kot otrok, ko je spremljala starše, ki so se s tem športom ukvarjali rekreativno. Zdaj igra v Ženskem odbojkarskem klubu TPV Volley Novo mesto, kjer igra v več ekipah.
Na OŠ Vojke Šmuc iz Izole smo spoznali vsestranskega športnika Gašperja Možeta, ki šolo zastopa na številnih šolskih tekmovanjih. Je nepogrešljivi član ekip v košarki in odbojki, uspešen je na tekaških tekmovanjih, sicer pa v Košarkarskem klubu Izola trenira košarko. Njegov prvi šport je bil sicer nogomet. Zakaj je zdaj košarkar, izveste v rubriki Hudo športni!
Na Osnovni šoli Vojke Šmuc Izola je tudi kar nekaj zelo uspešnih mladih športnikov. Ker je morje na njihovem pragu, se nekateri izmed njih seveda ukvarjajo z vodnimi športi. Aleš se je pogovarjal s športnim veslačem, ki ga boste spoznali v tokratni rubriki Hudo športni.
Na 11. festivalu naše prihodnosti smo v naš terenski studio povabili plesalko hip hopa Anjo Žontar, ki je v tem plesu zelo uspešna, trenira pa v Jay Dance Studio.
l. OŠ Celje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, smo spoznali uspešno mlado judoistko Zarjo Mastnak. Trenira v judo klubu Z'dežele Sankaku Celje, pravi pa, da sta za judo potrebni tako moč kot pamet.
Neveljaven email naslov