Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.
Ime tedna je postala Sonja Prosenc, režiserka in scenaristka celovečerca Odrešitev za začetnike, filma, ki na tragikomičen način spregovori o disfunkcionalnosti odnosov v na videz popolni meščanski družini. S sedmimi vesnami (za najboljši celovečerni film, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, stransko žensko vlogo, izvirno glasbo ter scenografijo) je postal veliki zmagovalec 27. Festivala slovenskega filma.
Ime meseca oktobra je Mateja Lasič, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana ter akademska glasbenica, ki s projektom OVITA širšo javnost ozavešča o raku na rodilih. Vsa zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu OVITA zanjo, ki ga je soorganizirala, bodo namenjena kampanji za nakup medicinske opreme, ki je nujno potrebna za kakovostno obravnavo in zdravljenje bolnic.
Ime tedna sta postali Majda Koren in Ana Maraž, pisateljica in ilustratorka, ki sta za izvirno slovensko slikanico Protideževna juha prejeli nagrado Kristine Brenkove. Z elementi čudežnosti, nepričakovanih rešitev in domislic z ljudskimi pregovori avtorici ponujata bralsko motivacijo tudi bolj veščim otrokom, vsem pa sporočata, da v skupinah šteje vsak člen.
Ime tedna je postala Mateja Lasič, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana ter akademska glasbenica, ki s projektom OVITA širšo javnost ozavešča o raku na rodilih. Vsa zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu OVITA zanjo, ki ga je soorganizirala, bodo namenjena kampanji za nakup medicinske opreme, ki je nujno potrebna za kakovostno obravnavo in zdravljenje bolnic.
Ime tedna je postal Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ustanove, ki se je s kampanjo Družinska članarina v sklopu svetovnega natečaja Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov uvrstila na 4. mesto in opozorila na svojo izvirnost v svetovnem merilu. V njej prek sodobnih omrežij družine nagovarjajo k obiskovanju knjižnice in poenostavljenemu dostopu do knjižnične izposoje.
Ime tedna so Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar, alpinistke in članice ženske alpinistične odprave Lalung 2024, ki so v indijski Himalaji v odmaknjenih gorah nad dolino Lalung preplezale štiri prvenstvene smeri. Med njimi je tudi zahtevna, 2000-metrska smer Here comes the sun še neosvojenega šesttisočaka Lalung I.
Ime meseca septembra je Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu, ki je na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v Zürichu osvojil mavrično majico in kot prvi Slovenec v zgodovini postal svetovni prvak. Na najprestižnejši enodnevni dirki je uprizoril izjemno predstavo, konkurenco napadel 100 kilometrov pred ciljem in z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu kronal izjemno sezono.
Ime tedna je postal Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu, ki je na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v Zürichu osvojil mavrično majico in kot prvi Slovenec v zgodovini postal svetovni prvak. Na najprestižnejši enodnevni dirki je uprizoril izjemno predstavo, konkurenco napadel 100 kilometrov pred ciljem in z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu kronal izjemno sezono.
Ime tedna je postal Brest Lenarčič, letošnji zlati maturant Šolskega centra Rogaška Slatina, ki je na prvi mednarodni olimpijadi v umetni inteligenci za srednješolce osvojil zlato medaljo. Najboljši je bil med 90 tekmovalci iz 25 držav, ki so se pomerili v poznavanju osnovnih principov delovanja umetne inteligence, etičnih vprašanj, ki jih odpira nova tehnologija.
Ime tedna je postala Barbara Pokorny, direktorica Pikinega festivala v Velenju, največjega festivala za otroke pri nas in edinega festivala Pike Nogavičke na svetu, ki že 35 let združuje otroke in odrasle, jim omogoča brezskrbno igro, zabavo in ustvarjalnost. Cilj festivala z več kot sto kulturno-umetniškimi dogodki, ustvarjalnimi in doživljajskimi delavnicami ter 12 tematskimi poligoni, pa je tudi spodbujati obiskovalce k strpnemu sobivanju. foto: Rok Bačovnik
Ime tedna je postal Andrej Guštin, astronom, učitelj ter pobudnik in dolgoletni vodja tekmovanj iz astronomije v Sloveniji, ki z različnimi aktivnostmi že desetletja pomembno prispeva k razvoju izobraževanja na področju astronomije v Sloveniji. V okviru 32. Generalne skupščine Mednarodne astronomske zveze so ga v Cape Townu sprejeli med častne člane.
Ime tedna je Peter Andolšek, zdaj že nekdanji dijak Gimnazije Bežigrad, ki je na 17. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike v Vassourasu v Braziliji ponovil lanski uspeh in vnovič postal skupni zmagovalec olimpijade. V konkurenci 236 dijakinj in dijakov iz 53 držav z vsega sveta je osvojil zlato medaljo in prejel posebno nagrado za najboljši dosežek na teoretičnem delu tekmovanja.
Ime meseca avgusta je Andreja Leški, judoistka, ki je na olimpijskih igrah v Parizu postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kg. Z neizmerno željo, predanostjo in samozaupanjem je v polfinalu prvič v karieri premagala domačo adutinjo, v finalu pa z iponom še mehiško tekmovalko in v tej kategoriji za Slovenijo osvojila že peto olimpijsko kolajno.
Ime tedna je postala Maja Doroteja Prelog, filmska režiserka in scenaristka, ki je na 30. Sarajevskem filmskem festivalu za celovečerni dokumentarec Cent’anni oziroma Sto let prejela posebno nagrado za promocijo spolne enakopravnosti. Občutljivo posneta zgodba o partnerjevem premagovanju bolezni je bila z nagrado občinstva za najboljši dokumentarni film nagrajena tudi na letošnjem filmskem festivalu v Trstu.
Ime tedna je Sara Köleš Ribeiro, direktorica Zadruge za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane in pobudnica Pomelaja kot enega od nosilcev pletarstva za vpis v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine. Vpis so opravili pri Slovenskem etnografskem muzeju, kjer pobude tudi prepoznavajo in vrednotijo.
Ime tedna je Janja Garnbret, športna plezalka, ki je v Parizu ubranila olimpijsko zlato iz Tokia in postala prva slovenska športnica, ki ji je uspel tak podvig v isti disciplini. Suvereno je opravila s polfinalnima nastopoma v balvanih in težavnosti, v finalu pa z novim naslovom olimpijske prvakinje v kombinaciji prepričljivo slavila.
Ime tedna je Andreja Leški, judoistka, ki je na olimpijskih igrah v Parizu postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kg. Z neizmerno željo, predanostjo in samozaupanjem je v polfinalu prvič v karieri premagala domačo adutinjo, v finalu pa z iponom še mehiško tekmovalko in v tej kategoriji za Slovenijo osvojila že peto olimpijsko kolajno.
Ime meseca julija je Nada Jaklič Košir, donatorka, ki je v imenu svoje družine Kliničnemu oddelku za hematologijo UKC LJ podarila novo vozilo, s katerim bodo na tem oddelku že v avgustu lahko začeli delovati posebni timi za paliativno oskrbo bolnikov na domu. Družina si tudi želi, da bi donacija v zahvalo oddelku, na katerem se je nekaj let zdravil član njihove družine, "lahko postala tudi vzpodbuda vsem odločevalcem k razmisleku, kaj nas dela ljudi in kaj moramo početi, da bomo ostali ljudje."
Ime tedna je Matej Veber, mentor ekipi Mechatronics Rescue Team, skupini dijakov 4. letnika na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki so na svetovnem prvenstvu v robotiki v nizozemskem Eindhovnu premagali vso konkurenco ter v kategoriji reševalnih robotov osvojili prvo mesto. Z izjemnim rezultatom na letošnjem svetovnem prvenstvu so si zagotovili tudi vstopnico za RoboCup 2025.
Neveljaven email naslov