Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ime tedna sta Hana Esih in Klemen Mezgec, doktorska študenta in prva avtorja članka v reviji Journal of Controlled Release, kjer so raziskovalci Kemijskega inštituta s sodelavci ljubljanske fakultete za farmacijo, UKC Ljubljana in Klinike Golnik predstavili in dokazali, da ima vnašanje cepiv v telo skozi lično sluznico in s pomočjo t. i. mukoadhezivnih filmov velik potencial za cepljenje. Kandidati so še bili: - Vilijem Leban, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, naše osrednje, državne in največje ustanove, ki letos praznuje 250. obletnico. S predanim zbiranjem, strokovnim urejanjem in odgovornim ohranjanjem gradiva širijo dostop do znanja, več kot 250 tisoč obiskovalcem letno pa lahko ponudijo že več kot tri milijone fizičnih enot in milijon enot v digitalni obliki. - Anja Delbello in Aljaž Vesel, oblikovalca studia AA, ki že deset let oblikujeta za festivale, gledališča, galerije, muzeje, založnike in medije. Za knjigi Striburger 30: Dirty Thirty in Pastirji in klavnica sta na 70. podelitvi Type Directors Club v New Yorku osvojila dve prestižni tipografski nagradi, potujoča razstava nagrajenih del pa bo v prihodnjem letu obredla ves svet.
Ime meseca maja je postala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Izročitev listine je uradno zapečatila vpis babištva na Unescov seznam, hkrati pa Slovenijo zavezuje k boju za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.
Ime tedna je Marina Dermastia, upokojena profesorica botanike in biologije celice na Univerzi v Ljubljani. Za posebno pozornost, ki jo namenja mladim, njihovim učiteljem in ostalim skupinam splošne javnosti je prejela častni naziv komunikatorica znanosti, najvišje priznanje Slovenske znanstvene fundacije za dosežke na področju komuniciranja znanosti v Sloveniji.
Ime tedna je postal Jan Vajgl, predsednik študentskega sveta FDV, kjer so se z okupacijo velike predavalnice pridružili mednarodnemu gibanju študentskih protestov za pravičnost v Palestini, od izobraževalnih ustanov pa zahtevali prekinitev akademskega in gospodarskega sodelovanja z izraelskimi institucijami. Pristojni so njihovim zahtevam v celoti ugodili in dogajanje v Gazi označili za genocid.
Ime tedna je postala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Izročitev listine je uradno zapečatila vpis babištva na Unescov seznam, hkrati pa Slovenijo zavezuje k boju za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.
Ime tedna je postala Teja Potočnik, raziskovalka, podjetnica in doktorska študentka na Univerzi Cambridge, ki je razvila prelomno rešitev na področju čipov in avtomatizirala proizvodnjo polprevodnikov iz nanomaterialov, kar omogoča njihovo uporabo v industrijskem obsegu. Forbes jo je kot edino predstavnico iz Slovenije nedavno uvrstil na letošnji evropski seznam tridesetih perspektivnih posameznikov, mlajših od 30 let.
Ime meseca aprila je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Ime tedna je postal Martin Stražar z inštituta Broad v Združenih državah Amerike in prvi avtor študije, ki so jo objavili v najuglednejši reviji celične biologije Cell. Mednarodna skupina znanstvenikov, v kateri sta bila dva Slovenca, je odkrila in prvič opisala črevesne bakterije roda Oscillibacter, ki lahko učinkovito razgradijo holesterol ter tako pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi in tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh.
Ime tedna je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Ime tedna je postal Matija Špacapan, gozdar in eden od organizatorjev projekta Pomladimo gozdove, vseslovenske prostovoljske akcije sajenja dreves, ki so jo z ekipo pripravili v družbi Slovenski državni gozdovi. Letošnja akcija, ki je potekala že petič, je privabila skoraj 900 prostovoljcev, skupaj pa so posadili okoli 10 tisoč dreves 14 različnih drevesnih vrst.
Ime tedna je postala Ančka Gošnik Godec, ilustratorka in slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. Z uspešnim utiranjem poti tej likovni zvrsti pri nas je veljavo umetniškega prispevka ilustracije potrdila tudi v velikih tokovih likovne umetnosti v drugi polovici 20. in v 21. stoletju. Je prejemnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo.
Ime tedna je postal Peter Korošec, vodja Laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik in vodja raziskovalne skupine, ki je na podlagi večletne raziskave ugotovila, da imajo pacienti z najtežjimi alergijskimi reakcijami pogosto v osnovi gensko bolezen. Odkritje pomembno vpliva na klinično prakso in obravnavo najbolj ogroženih pacientov.
Ime meseca marca je postal Peter Prevc, najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov, ki je v Planici sklenil svojo izjemno bogato športno kariero. Olimpijski prvak, dobitnik velikega kristalnega globusa, treh malih globusov za polete in zlatega orla za zmago na novoletni turneji je med drugim osvojil tudi 12 medalj na velikih tekmovanjih in bil prvi človek, ki je poletel 250 metrov. Kandidati so še bili: Lia Apostolovski, skakalka v višino,Luka Krajnc ter Luka Lindič, vrhunska alpinista in Nika Prevc, smučarska skakalka. Izbirali in glasovali so vsi kandidati za ime tedna in izbrali tistega, ki je po njihovem mnenju najbolj zaznamoval marec.
Ime tedna je postal Peter Prevc, najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov, ki je v Planici sklenil svojo izjemno bogato športno kariero. Olimpijski prvak, dobitnik velikega kristalnega globusa, treh malih globusov za polete in zlatega orla za zmago na novoletni turneji je med drugim osvojil tudi 12 medalj na velikih tekmovanjih in bil prvi človek, ki je poletel 250 metrov. Z njim sta se v Planici pogovarjala Anja Hlača Ferjančič in Dare Rupar.
Ime tedna je postala Nika Prevc, smučarska skakalka, ki si je na predzadnji tekmi sezone v Vikersundu že zagotovila veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. 19-letnica, ki je osvojila še sedmi slovenski veliki kristalni globus v zimskih športih na najvišji ravni in petega v smučarskih skokih, bo izjemen uspeh slavila v četrtek pred številnimi domačimi navijači v Planici.
Ime tedna sta postala Luka Krajnc in Luka Lindič, vrhunska alpinista, zadnja leta ena glavnih protagonistov slovenskega in svetovnega alpinizma, ki sta 20 let svojega alpinističnega prijateljstva in skupnih plezalnih podvigov med drugim okronala tudi z osvojeno 500-metrsko prvenstveno smerjo v južni steni Poincenota v Patagoniji in jo poimenovala Pot.
Ime tedna je postala Lia Apostolovski, skakalka v višino, ki je na 19. atletskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu osvojila bronasto kolajno, sedmo slovensko medaljo na tovrstnih tekmovanjih. V finalu je preskočila 1,95 metra s čimer je izenačila svoj osebni rekord, tretje mesto na SP pa je tudi največji uspeh v karieri.
Ime meseca februarja je postal Andrija Halužan, zdravnik splošne medicine v Vuzenici, ki v svoji ordinaciji paciente sprejema že 53 let. Pri 80. letih ostaja predan svojemu delu in vztraja, ker ni mlajših kolegov, ki bi ga nadomestili. Kritik sodobne, egoistične družbe trdno verjame, da pacienti niso krivi za stanje slovenskega zdravstva in je zato eden od tistih, ki se stavki zdravnikov niso pridružili.
Ime tedna je Klara Škrinjar, novinarka portala Oštro in vodja projekta Zvezoskop, interaktivne vizualizacije kariernih presečišč članov vlade, državnih sekretarjev in poslancev državnega zbora. S preverjenimi podatki o poklicnih poteh, od izobraževanja do današnje politične funkcije so omogočili pregled nad vsemi politiki, ki jih povezujejo različne interesne organizacije.
Ime tedna je Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg v ljubljanskem UKC in gonilna sila izvajanja novega posega pri bolnikih z redko pljučno boleznijo. Sprva so operacije, pri katerih odstranijo strdke iz najglobljih plasti pljučnih žil, medtem ko pacientu iz telesa odstranijo vso kri in ga globoko podhladijo, izvajali ob pomoči tujih strokovnjakov, zdaj so poseg prvič v celoti izvedli samostojno.
Neveljaven email naslov