Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ime tedna je Timi Zajc, smučarski skakalec, ki je na 27. svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu z izjemno predstavo na posamični tekmi osvojil srebrno medaljo, v ekipni pa z Anžetom Laniškom ter Petrom in Domnom Prevcem suvereno postal še svetovni prvak.
Ime tedna je Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije, humanitarne organizacije, ki s številnimi združenji, programi in prostovoljci pomaga ljudem v stiski. Za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so prejeli najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite.
Ime tedna je Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, ki je dolga leta opozarjala na krivice več kot 25 tisoč ljudi, ki jih je Slovenija nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Ob 30-letnici izbrisa se je predsednik republike Borut Pahor opravičil izbrisanim v svojem imenu in v imenu države.
Ime tedna je postal Janez Rebol, otorinolaringolog, ki je v UKC Maribor z ekipo opravil prvo vstavitev osiaimplanta v Sloveniji. To napravo, ki prevaja zvok po kosti so razvili v Avstraliji in omogoča sluh bolnikom, ki so gluhi na eno stran ali imajo težjo obliko naglušnosti. Pacienti še isti dan, ko dobijo vsadek, zapustijo bolnišnico.
Ime tedna je postala Gloria Kotnik, deskarka na snegu, ki je z nastopom v paralelnem veleslalomu na olimpijskih igrah na Kitajskem presenetila vse in po izjemnih predstavah osvojila bronasto medaljo.
Ime tedna je postala Urša Bogataj, smučarska skakalka, ki je na najpomembnejši tekmi sezone, na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila naslov prvakinje na srednji napravi in tako postala druga slovenska zimska športnica z olimpijskim zlatom.
Ime tedna je postal Matjaž Šerkezi, gorski reševalec, ki je v reševalni akciji v Kamniško-Savinjskih Alpah na eni izmed skalnih polic skoraj pod vrhom Brane našel pogrešanega borderskega ovčarja Jimmyja, pridobil njegovo zaupanje in ga na poledenelem terenu uspešno pripeljal na varno.
Ime tedna je postala Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group in prejemnica naziva Inženirka leta. Inženirka kemije v družbi skrbi za tehnologije, s katerimi preprečujejo korozijo kovinskih materialov, s svojim delom in osebnostjo pa je tudi zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.
Prvo letošnje Ime tedna je postal Jaka Daneu, član društva Sledilnik, kjer so z ekipo razvili novo aplikacijo, ki združuje vse specialiste mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni s področja družinske medicine, pediatrije, ginekologije in stomatologije ter tako številnim uporabnikom pomaga do izbranega zdravnika.
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
Še zadnje letošnje ime tedna je postal Dragan Babuder, učitelj in mentor dijakom programa Tehnik zdravstvene nege, ki deluje v sklopu postojnske Srednje gozdarske in lesarske šole. Kot številni njihovi vrstniki po Sloveniji so že ob prvih izbruhih Covida-19 prostovoljno pomagali v okoliških domovih starejših občanov, letos pa pomagajo v Bolnišnici Sežana.
Ime tedna je postala Karmina Šilec, režiserka predstave Threnos, ki je nastala v produkciji Carmine Slovenice in izvedbi ansambla Choregie. Zanjo so prejeli mednarodno nagrado Music Theatre Now, ugledno priznanje vodilnega mednarodnega tekmovanja prvih produkcij novih glasbeno gledaliških del.
Ime tedna je postal Gregor Lampelj, prostovoljni gasilec in najemnik lokala Ribiški dom Vevče, ki je konec novembra pred zanesljivo utopitvijo rešil starejšo občanko. Ta je padla v mrzlo Ljubljanico tik pred brzicami, Gregor je brez pomisleka skočil za njo, a so jo brzice že odnesle. Zato je stekel ob obrežju, zaplaval do konca brzic in jo potegnil iz vrtinca.
Ime tedna je postala Janja Perme Hajdinjak, medicinska sestra, ki v UKC Ljubljana vodi in koordinira ekipo 200 sodelavk in sodelavcev na intenzivni terapiji, največji in najzahtevnejši zdravstveni negi covidnih bolnikov v državi. S predanim delom in srčnostjo ni le zgled mlajšim generacijam temveč tudi navdih za vse, ki pomoč potrebujejo.
Ime tedna sta postali Vesna Zakonjšek in Barbara Ploštajner, krajinska arhitektka in geografinja, ki sta pripravili in bdeli nad razpisno dokumentacijo 40 letne dejavnosti kozjanskega parka v Podsredi. Javni zavod je med številnimi nominacijami prejel svetovno nagrado Meline Mercouri, ki jo pod okriljem Unesca podeljujejo na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin.
Ime tedna sta Alenka Marovt in Boštjan Kogovšek, urednika oddaje Skupaj naprej, ki so jo v konstruktivni želji po iskanju rešitev za izhod iz zdravstvene, družbene in psihološke krize pripravili na POP TV in RTV Slovenija. V projektu sta se prvič združili največji medijski hiši ter z gosti v dvourni oddaji v živo odgovarjali na vprašanja povezana s pandemijo Covida 19.
Ime tedna je postal Mitja Lainščak, predstojnik Odseka za kardiologijo Internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je kot prvi Slovenec sodeloval pri pripravi Smernic za obravnavo bolnikov z akutnim in kroničnim srčnim popuščanjem evropskega kardiološkega združenja. Smernice predstavljajo najpomembnejši dokument za obravnavo določene bolezni, ki jo skupina priporoči za klinično prakso.
Ime tedna je Gregor Serša, vodja oddelka za eksperimentalno onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer začenjajo prvo fazo klinične študije novega genskega zdravila za zdravljenje raka. Novo gensko zdravilo, postopek priprave in celotno proizvodno okolje so plod slovenskega znanja in izkušenj strokovnjakov, ki so več kot tri leta sodelovali v projektu SmartGene.si.
Ime tedna je postala Svetlana Makarovič, igralka, glasbenica, pesnica, pisateljica in vsestranska ustvarjalka, prejemnica Ježkove nagrade za leto 2021, ki jo za izvirne dosežke ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha, podeljujemo na RTV Slovenija. Ne samo, da je naša najbolj reprezentativna sodobna pravljičarka, ki jo odlikujejo širina, globina in ostrina duha, močno je zaznamovala tudi slovensko gledališče in šanson.
Ime tedna je Andrej Bauer, profesor računalniške matematike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, ki je v članku Pet korakov v sprejemanju konstruktivne matematike s pronicljivim humorjem in potrpežljivostjo bralcem predstavil drugačen način razmišljanja o matematičnem delovanju. Zanj je prejel prestižno nagrado Levija L. Conanta Ameriškega matematičnega združenja.
Neveljaven email naslov