Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ime tedna je Andrej Čas, župan Slovenj Gradca, kjer so tudi s potrditvijo v občinskem svetu kot prva občina pri nas izrazili pripravljenost za sprejem beguncev. V mestu, ki se ponaša z nazivom glasnik miru, so prepričani, da je to prava priložnost, da lahko od besed preidejo k dejanjem.
Ime tedna je Tim Gajser, motokrosist, ki si je z odličnimi dirkami v razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka in se pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa.
Ime tedna sta postala Jure Poglajen in David Zorko, prostovoljca, ki sta odpotovala na grški Lesbos, kjer pomagata beguncem iz Sirije, Iraka, Somalije in Afganistana. Na njuno pobudo je letalo Adrie Airways tja pripeljalo tudi humanitarno pomoč, ki so jo zbrali v nekaterih slovenskih krajih.
Peter Križan, fizik z Inštituta Jožef Stefan, je soodgovoren za to, da je Ljubljana po 20-ih letih prizadevanj postala svetovna prestolnica fizike osnovnih delcev. Na konferenci Lepton Photon so minuli teden gostili najvplivnejše fizike svetovnega formata.
Peter Križan, fizik z Inštituta Jožef Stefan, je soodgovoren za to, da je Ljubljana po 20-ih letih prizadevanj postala svetovna prestolnica fizike osnovnih delcev. Na konferenci Lepton Photon so minuli teden gostili najvplivnejše fizike svetovnega formata.
Ime tedna je postal Klemen Triler, gorski tekač, ki je postavil hitrostni rekord teka po Slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana. Pot je pretekel v sedmih dneh, 11 urah in 25 minutah ter tako za dobre tri ure izboljšal dve leti star rekord.
Ime tedna je postala Slavica Remškar, urednica Cicibana, najstarejše slovenske revije za otroke, ki letos praznuje 70. rojstni dan. Do danes je najmlajše bralce razveselilo že okoli 800 številk, ki so jih v tem obdobju soustvarjali številni sodelavci in vrhunski avtorji, vselej pa so do besede prišli tudi otroci.
Znanstvenik dr. Dragan Mihailović in raziskovalci Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan so odkrili izboljšave, ki bi lahko povečale zmogljivosti računalnikov, da bi lahko delovali celo tisočkrat hitreje. Svoja dognanja in svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa so objavili tudi v reviji Science Advances.
Ime tedna je postala plezalka Mina Markovič, ki je na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Chamonixu pometla s konkurenco in osvojila naslov evropske prvakinje, kar je tudi prvi evropski naslov v težavnostnem plezanju za Slovenijo.
Ime tedna je postal Mehmedalija Alić, ki v vasi Grujičići blizu Srebrenice s svojimi sredstvi gradi nogometno igrišče, da bi ljudem vrnil upanje; gradi pa tudi spominsko obeležje za okoli 50 vaščanov, med njimi 29 Alićev. Njega samega je sicer zaznamoval ne samo genocid v Srebrenici, ampak tudi odkrivanje grobišča v Hudi Jami.
Ime tedna je postal Ciril Zlobec, pesnik, ki je ob svoji 90-letnici izdal pesniško zbirko Ljubezen - sadež duše in telesa. 90 pesmi, razdeljenih v več ciklov je posvetil svoji ženi, zbirko pa zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo, ki stopa tudi v metaforo življenja samega.
Za Ime tedna ste tokrat izbrali Nedeljka Grgića, ki je bil v akciji Znanilci upanja izbran za najbolj srčnega med zdravstvenimi tehniki.
Za Ime tedna ste izbrali Urško Sršen, soustanoviteljico startup podjetja Bellabeat, ki razvija visokotehnološke naprave za spremljanje nosečnosti. V Londonu je v sklopu prestižnih Europas nagrad, prejela priznanje za najboljše mlado evropsko podjetje na področju zdravstva.
Luka Stepan, kreativni direktor agencije Gigodesign, ki je seriji nagrajenih izdelkov dodal še Elanove smuči Amphibia 16 Ti 2 Fusion in SLX Fusion. Zanje je prejel Red dot, najprestižnejšo oblikovalsko nagrado na svetu.
Novo ime tedna je Maja Plaz, predsednica Društva SOS-telefon, ki mu je predsednik države podelil medaljo za zasluge. SOS-telefon že 25 let sistematično in strokovno pomaga ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, ter opozarja širšo javnost o nesprejemljivosti nasilja.
Ime tedna je postal Franc Gornik, dirigent in zborovodja Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. V zboru, ki ima že več kot 2000 nastopov, z zagnanim delom ohranja izvirno partizansko in domoljubno pesem iz zgodovine zadnjih sto let.
Ime tedna je postal Rudi Rauch, planinec in vodnik iz Tolmina, ki je v svoji 40 letni karieri na več kot 200 pohodov popeljal že več kot 14 tisoč pohodnikov. Še vedno aktiven planinec je pred kratkim praznoval 80 letnico. “Mojih 80 let me pri pohodih sicer malo ovira, ampak tega nočem priznati.”
Neveljaven email naslov