Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, je za Partizansko bolnico Franja prejela Znak evropske dediščine. Z njim širijo prepoznavnost spomeniškega območja, ki je imelo pomembno vlogo v kulturni zgodovini Evrope.
Ime tedna je postal Sašo Hribar, ki je z zdajšnjimi in nekdanjimi sodelavci Radia Ga Ga praznoval četrt stoletja te kultne radijske oddaje. Avtorski projekt politične in družbene satire je do zdaj prejel dva viktorja in Ježkovo nagrado, 6 viktorjev pa je prejel Sašo kot radijski voditelj.
Za ime tedna ste izbrali Valterja Mlekuža, župana občine Bovec, ki je po dolgi agoniji smučišča Kanin le podpisal pogodbo o prenosu krožne kabinske žičnice in restavracije na Kaninu na občino. To je prvi, a najpomembnejši korak k oživitvi našega najvišjega in edinega čezmejno povezanega smučišča v Sloveniji, kot očitno tudi turizma v Bovcu.
Ime tedna so Andreja Pader, Gaia Asta, Petra Greiner in Spomenka Valušnik, štiri mame, ki se ob rojstvu svojega otroka, drugačnega od vrstnikov, niso predale malodušju, pač pa se odločno borijo za boljšo oskrbo in prihodnost svojih in drugih otrok s posebnimi potrebami. Vsem štirim je predsednik republike podelil jabolko navdiha.
Ime tedna je postal Žan Košir, deskar na snegu, ki je s sobotno zmago v paralelnem veleslalomu na Japonskem osvojil mali kristalni globus, z nedeljsko slalomsko zmago pa si je prvič zagotovil tudi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu.
Ime tedna je postala Marjana Lipovšek, vrhunska mezzosopranistka, ki je v avstrijski prestolnici kot prva Slovenka prejela zlato medaljo za svoj prispevek h kulturnemu razvoju in kulturni podobi zvezne dežele Dunaj.
Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze, ki je z dolgoletnim strokovnim delom odločilno prispeval k njeni šampionski karieri, v kateri je osvojila tudi 13 kolajn na velikih tekmovanjih, od tega kar 6 zlatih. Na pravkar končanem svetovnem prvenstvu je naveza Maze – Massi poskrbela za 3 medalje.
me tega tedna je postal Jernej Lorenci, režiser, ki s predstavo Iliada ni le združil SNG Dramo Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom, temveč zaradi svojevrstne umetniške sugestivnosti, z njo tudi presegel oznako gledališkega dogodka.
Ime tedna je postal Filip Flisar, smučar prostega sloga, ki je postal prvi Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v krosu. “Kolajna je varno shranjena, ima pa malo vonja po penini,” pravi in dodaja, da so se po tekmi kar dobro zabavali. “Na avtobusu na poti nazaj so bili sami pravi kalibri – dobro smo se veselili, čeprav jih je bilo nekaj že precej utrujenih.”
Ime tedna je postal Bojan Vrtovec, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo srca na UKC Ljubljana. Po zaslugi njegovih predhodnikov, njega in njegovih kolegov je 25 let po prvi presaditvi srca danes v Sloveniji odlično razvita transplantacijska dejavnost, po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev pa smo celo na samem vrhu na svetu.
Ime tedna je Domen Mongus, raziskovalec na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Z ekipo so razvili najnatančnejši algoritem na svetu, s katerim v podatkih iz laserskih merilnikov prepoznajo stavbe, teren in celo posamezna drevesa.
18.12. smo pripravili zaključek celoletne akcije Ime tedna in na prireditvi v Kinu Šiška izbrali Ime leta..
Novo Ime tedna na Valu 202 Igor Akrapovič je izdelovalec vrhunskih izpušnih sistemov, ki so ga na BMW-jevem razstavnem prostoru na enem najvplivnejših avtomobilskih sejmov na svetu v Ženevi predstavili ob svojem športnem modelu BMV Alpina. Filozofija podjetja Akrapovič, d. d., ki je bilo ustanovljeno pred 21 leti, temelji na perfekcionizmu, tehnološki superiornosti in predanosti avto-moto športu. Kako tudi ne, saj so njegovi poslovni partnerji predvsem Nemci in Japonci, ti pa veljajo za izjemno odgovorne in natančne.
Ime tedna je po vašem izboru postala Špela Rogelj, smučarska skakalka, ki je presenetila na uvodni tekmi svetovnega pokala v norveškem Lillehammerju, premagala vso konkurenco in tako dosegla prvo zmago za slovensko žensko skakanje v svetovnem pokalu.
Ime tedna je Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, ki je ob pomoči drugih nevladnih organizacij in z nenehnim opozarjanjem pripomogla, da je vlada RS vendarle vzpostavila pogoje za ratifikacijo t.i. Istanbulske konvencije in se zavezala k preprečevanju in sankcioniranju vseh oblik nasilja nad ženskami.
Neveljaven email naslov