Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Možgani so otrokovo največje bogastvo, je prepričan dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kot najpomembnejši organ v našem telesu usmerjajo in usklajujejo človekovo delovanje, razmišljanje in čustvovanje, so zelo učljivi, plastični, prilagodljivi - še posebej v prvem obdobju človekovega življenja. Zato je skrb za možgane in za spodbudno okolje, v katerem živi otrok, še kako pomembna. Tudi od tega je namreč odvisno, ne le, kako uspešen bo nekdo v življenju, temveč tudi, kakšen človek bo. Blaž Koritnik:
»Možgani otrok so fenomenalen organ. To, kako se lahko v tako kratkem času naučijo veliko povsem novih veščin, je nekaj čudovitega in neverjetnega. Zelo pomembno je, da te lastnosti krepimo in jih izkoriščamo takrat, ko jih možgani imajo. V kasnejšem obdobju sicer te lastnosti ostajajo, ampak se bistveno zmanjšajo. Učenje in spreminjanje možganov v odraslem in poznem starostnem obdobju poteka bistveno počasneje in slabše kot pri otrocih.«
Primer. Če bi se želeli kar naenkrat naučiti kolo, ki bi deloval obratno kot sicer – da bi, če bi obrnili krmilo desno, kolo šlo levo, in če bi krmilo obrnili levo, bi se zapeljali v desno stran, bi potrebovali 8 mesecev, če bi vsak dan vadili 5 minut. Toliko je namreč potreboval 30-letni Američan. Ko je dal isto nalogo svojem sinu, je ta vožnjo s tako prilagojenim kolesom obvladal po 14 dneh. Oglejte si poskus na spodnji povezavi:
Ne le hitra učljivost, plastičnost, raziskave kažejo tudi, da se to, kako smo v otroštvu skrbeli za možgane, pozna tudi v starosti. Po besedah dr. Vojka Kavčiča, nevroznanstvenika, ki že vrsto let dela v tujini, trenutno na Wayne State University v Detroitu, se je namreč na starostnikih, katerih življenja so preučevali, pokazala povezava med otroštvom in boleznijo v starosti.
A če gremo po vrsti. Človekovi možgani se razvijajo do poznih dvajsetih let. Pomembno je tudi to, da vsi možganski deli ne dozorevajo enako hitro. Najhitreje se razvijejo tisti deli, ki so na naši temenski strani, v okcipitalnem korteksu. Tam so vidne funkcije, zato je kritično obdobje (ko so možgani najbolj dovzetni za okolje) za razvoj vida prvo leto otrokovega življenja. Kritična obdobja za druge človekove aktivnosti in zmožnosti se tako vrstijo vse do poznega mladostništva. Po mnenju nevroznanstvenikov je zato pomembno, da vemo, da okolje, ki mu je otrok izpostavljen, spreminja njegove možgane – v pozitivni ali negativni smeri. Raziskave, ki se osredotočajo na povezanost čustev in razvoja možganov, so pokazale bistvene razlike v razvoju predvsem desne možganske hemisfere pri otrocih, ki so izhajali iz različnih družinskih okolij, pravi mag. Bernarda Dobnik Renko, specialistka klinične psihologije na Centru za duševno zdravje Zdravstvenega doma Moste Polje.
»Otroci, ki imajo nevarno navezanost na svoje primarne skrbnike, ki so utrpeli kakšne primanjkljaje na tem področju, imajo lahko celo za tretjino lažje možgane po teži kot otroci z varno navezanostjo na starše, imajo slabšo kakovost povezav med nevroni, slabšo čustveno regulacijo, drugačno delovanje avtonomnega živčnega sistema, tudi limbičnega sistema in porušeno ravnovesje izločanja hormonov. Torej danes vemo, da se, če povem poenostavljeno, najzgodnejše izkušnje iz medosebnih odnosov prenesejo v otrokov živčni sistem.«
Če so otrokovo prvo okolje njegovi starši, pa ima pozneje zmeraj večjo vlogo širše okolje – sorodniki, vrtec in šola. Tudi vzgojno-izobraževalne ustanove se morajo zavedati, da vplivajo na spreminjanje otrokovih možganov, da pomagajo oblikovati človeka. Zato imajo po mnenju dr. Mihe Kosa iz Hiše eksperimentov učitelji odgovorno in težko nalogo. A ne gre za učenje in podatke, temveč za navduševanje nad učenjem je prepričan Miha Kos.
Glede na čas, v katerem živimo, torej hiter, a kljub vsemu udoben življenjski slog ter obilico naprav in komunikacijskih tehnologij, zaradi katerih smo pisalo že skoraj v celoti zamenjali s tipkovnico, se moramo vprašati tudi, v kakšni smeri bosta vzgoja in šolski proces potekala v prihodnosti. Raziskave so na primer pokazale, da si tisti, ki si zapisujejo, zapomnijo več, saj pri pisanju delujejo vidni centri in motorika skupaj, pri uporabi računalnika pa je motorike manj. Nevroznanstveniki tako odpirajo nekatere dileme. Dr. Blaž Koritnik.
Nekateri vplivi pa so že znani. Na univerzi v Oxfordu so namreč odkrili skrb zbujajočo navado, da otroci spijo 19 minut manj kot njihovi starši. Raziskovalci so to povezali z ekrani – s televizijo, tabličnimi računalniki, pametnimi telefoni … Ekran je svetel, zato stimulira nevrone, ki se odzivajo na svetlobo in temo, otrok pa zaradi aktivnosti nevronov težko zaspi. Ker so otroci pred spanjem obdani s toliko stimulacije, to moti njihov vzorec spanja, so prepričani raziskovalci z Oxforda.
Spanje je pomemben dejavnik za dobro počutje in sodi v zdrav življenjski slog, ki je pomemben tudi za možgane. Po dr. Vojku Kavčiču skrb za možgane poleg zadostnega spanca vključuje tudi zdravo prehrano, gibanje, kognitivno stimulacijo, socialno angažiranost in ustrezno obvladovanje stresa. Prav tako so dobrodošli dodatni krožki, učenje tujega jezika, glasbila, različne aktivnosti, hobiji, potovanja, ki dodatno spodbujajo delovanje možganov. Po njegovem mnenju pa otroku primanjkuje znanja, kako se uspešno spoprijemati s stresom. Otrok ni le bitje, ki vase vsrkava znanje, nove veščine, se z lahkoto nauči tujega jezika in vožnje s spremenjenim kolesom. Otrok se v prvih letih uči tudi čustvovanja in gradi svoj moralni kodeks – vsi ti procesi pa se odvijajo v možganih. Če so čustva po besedah Dobnik Renkove delno zapisana v genih, nanje pa potem vpliva tudi okolje, so dojenčki, kar zadeva etiko, amoralni:
»Dojenček še ne ve, kaj je prav in kaj ni prav, kaj se spodobi, kaj je vredno v življenju, ampak se tega v veliki meri nauči skozi svoje izkušnje – v prvi vrsti skozi svoje izkušnje s starši.«
Kakšno je torej spodbudno okolje za otroka tudi v psihološkem smislu?
Življenje je reševanje problemov, zato se moramo tega čim prej naučiti, pa pravi dr. Miha Kos. Življenje je res polno izzivov, gotovo je eden izmed njih tudi ta, s katerim se ubadajo starši – pa ne le starši, tudi šole, učitelji, zdravniki, psihologi, drugi strokovnjaki – kako otrokom zagotoviti čim bolj varno in tudi spodbudno okolje.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Možgani so otrokovo največje bogastvo, je prepričan dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kot najpomembnejši organ v našem telesu usmerjajo in usklajujejo človekovo delovanje, razmišljanje in čustvovanje, so zelo učljivi, plastični, prilagodljivi - še posebej v prvem obdobju človekovega življenja. Zato je skrb za možgane in za spodbudno okolje, v katerem živi otrok, še kako pomembna. Tudi od tega je namreč odvisno, ne le, kako uspešen bo nekdo v življenju, temveč tudi, kakšen človek bo. Blaž Koritnik:
»Možgani otrok so fenomenalen organ. To, kako se lahko v tako kratkem času naučijo veliko povsem novih veščin, je nekaj čudovitega in neverjetnega. Zelo pomembno je, da te lastnosti krepimo in jih izkoriščamo takrat, ko jih možgani imajo. V kasnejšem obdobju sicer te lastnosti ostajajo, ampak se bistveno zmanjšajo. Učenje in spreminjanje možganov v odraslem in poznem starostnem obdobju poteka bistveno počasneje in slabše kot pri otrocih.«
Primer. Če bi se želeli kar naenkrat naučiti kolo, ki bi deloval obratno kot sicer – da bi, če bi obrnili krmilo desno, kolo šlo levo, in če bi krmilo obrnili levo, bi se zapeljali v desno stran, bi potrebovali 8 mesecev, če bi vsak dan vadili 5 minut. Toliko je namreč potreboval 30-letni Američan. Ko je dal isto nalogo svojem sinu, je ta vožnjo s tako prilagojenim kolesom obvladal po 14 dneh. Oglejte si poskus na spodnji povezavi:
Ne le hitra učljivost, plastičnost, raziskave kažejo tudi, da se to, kako smo v otroštvu skrbeli za možgane, pozna tudi v starosti. Po besedah dr. Vojka Kavčiča, nevroznanstvenika, ki že vrsto let dela v tujini, trenutno na Wayne State University v Detroitu, se je namreč na starostnikih, katerih življenja so preučevali, pokazala povezava med otroštvom in boleznijo v starosti.
A če gremo po vrsti. Človekovi možgani se razvijajo do poznih dvajsetih let. Pomembno je tudi to, da vsi možganski deli ne dozorevajo enako hitro. Najhitreje se razvijejo tisti deli, ki so na naši temenski strani, v okcipitalnem korteksu. Tam so vidne funkcije, zato je kritično obdobje (ko so možgani najbolj dovzetni za okolje) za razvoj vida prvo leto otrokovega življenja. Kritična obdobja za druge človekove aktivnosti in zmožnosti se tako vrstijo vse do poznega mladostništva. Po mnenju nevroznanstvenikov je zato pomembno, da vemo, da okolje, ki mu je otrok izpostavljen, spreminja njegove možgane – v pozitivni ali negativni smeri. Raziskave, ki se osredotočajo na povezanost čustev in razvoja možganov, so pokazale bistvene razlike v razvoju predvsem desne možganske hemisfere pri otrocih, ki so izhajali iz različnih družinskih okolij, pravi mag. Bernarda Dobnik Renko, specialistka klinične psihologije na Centru za duševno zdravje Zdravstvenega doma Moste Polje.
»Otroci, ki imajo nevarno navezanost na svoje primarne skrbnike, ki so utrpeli kakšne primanjkljaje na tem področju, imajo lahko celo za tretjino lažje možgane po teži kot otroci z varno navezanostjo na starše, imajo slabšo kakovost povezav med nevroni, slabšo čustveno regulacijo, drugačno delovanje avtonomnega živčnega sistema, tudi limbičnega sistema in porušeno ravnovesje izločanja hormonov. Torej danes vemo, da se, če povem poenostavljeno, najzgodnejše izkušnje iz medosebnih odnosov prenesejo v otrokov živčni sistem.«
Če so otrokovo prvo okolje njegovi starši, pa ima pozneje zmeraj večjo vlogo širše okolje – sorodniki, vrtec in šola. Tudi vzgojno-izobraževalne ustanove se morajo zavedati, da vplivajo na spreminjanje otrokovih možganov, da pomagajo oblikovati človeka. Zato imajo po mnenju dr. Mihe Kosa iz Hiše eksperimentov učitelji odgovorno in težko nalogo. A ne gre za učenje in podatke, temveč za navduševanje nad učenjem je prepričan Miha Kos.
Glede na čas, v katerem živimo, torej hiter, a kljub vsemu udoben življenjski slog ter obilico naprav in komunikacijskih tehnologij, zaradi katerih smo pisalo že skoraj v celoti zamenjali s tipkovnico, se moramo vprašati tudi, v kakšni smeri bosta vzgoja in šolski proces potekala v prihodnosti. Raziskave so na primer pokazale, da si tisti, ki si zapisujejo, zapomnijo več, saj pri pisanju delujejo vidni centri in motorika skupaj, pri uporabi računalnika pa je motorike manj. Nevroznanstveniki tako odpirajo nekatere dileme. Dr. Blaž Koritnik.
Nekateri vplivi pa so že znani. Na univerzi v Oxfordu so namreč odkrili skrb zbujajočo navado, da otroci spijo 19 minut manj kot njihovi starši. Raziskovalci so to povezali z ekrani – s televizijo, tabličnimi računalniki, pametnimi telefoni … Ekran je svetel, zato stimulira nevrone, ki se odzivajo na svetlobo in temo, otrok pa zaradi aktivnosti nevronov težko zaspi. Ker so otroci pred spanjem obdani s toliko stimulacije, to moti njihov vzorec spanja, so prepričani raziskovalci z Oxforda.
Spanje je pomemben dejavnik za dobro počutje in sodi v zdrav življenjski slog, ki je pomemben tudi za možgane. Po dr. Vojku Kavčiču skrb za možgane poleg zadostnega spanca vključuje tudi zdravo prehrano, gibanje, kognitivno stimulacijo, socialno angažiranost in ustrezno obvladovanje stresa. Prav tako so dobrodošli dodatni krožki, učenje tujega jezika, glasbila, različne aktivnosti, hobiji, potovanja, ki dodatno spodbujajo delovanje možganov. Po njegovem mnenju pa otroku primanjkuje znanja, kako se uspešno spoprijemati s stresom. Otrok ni le bitje, ki vase vsrkava znanje, nove veščine, se z lahkoto nauči tujega jezika in vožnje s spremenjenim kolesom. Otrok se v prvih letih uči tudi čustvovanja in gradi svoj moralni kodeks – vsi ti procesi pa se odvijajo v možganih. Če so čustva po besedah Dobnik Renkove delno zapisana v genih, nanje pa potem vpliva tudi okolje, so dojenčki, kar zadeva etiko, amoralni:
»Dojenček še ne ve, kaj je prav in kaj ni prav, kaj se spodobi, kaj je vredno v življenju, ampak se tega v veliki meri nauči skozi svoje izkušnje – v prvi vrsti skozi svoje izkušnje s starši.«
Kakšno je torej spodbudno okolje za otroka tudi v psihološkem smislu?
Življenje je reševanje problemov, zato se moramo tega čim prej naučiti, pa pravi dr. Miha Kos. Življenje je res polno izzivov, gotovo je eden izmed njih tudi ta, s katerim se ubadajo starši – pa ne le starši, tudi šole, učitelji, zdravniki, psihologi, drugi strokovnjaki – kako otrokom zagotoviti čim bolj varno in tudi spodbudno okolje.
Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. Izjemne sile delujejo na telo pri globinah več kot 50 m, z vsakimi desetimi metri apneista obremeni en bar pritiska več. A ne glede na zaskrbljenost stroke so se tekmovalci na površino vračali živi (čeprav je pot do svetovnih rekordov v disciplini »no limits« v veliki meri tlakovana tudi z mrtvimi junaki), globine pa so nevarno naraščale. Že nekaj let “najgloblji človek na Zemlji” je nekdanji pilot, Dunajčan Herbert Nitsch. Z enim samim vdihom se je potopil na 214 metrov globine. Svoj rekord v disciplini »no limits« je še izboljšal s potopom na 253 metrov, a pri tem doživel hudo nesrečo. A preživel in okreval. Herbert Nitsch je posebej za oddajo Intelekta spregovoril o svojih izkušnjah s potapljanjem na vdih, v studiu pa se nam bodo pridružili tudi “najgloblji Slovenec“, apneist Samo Jeranko, zdravnik, pulmolog Jurij Šorli in športna psihologinja Tanja Kajtna. O apnei kot športu, varnejšem od vožnje z avtom ali apnei kot ekstremnem športu, ki pa vendarle s svojimi tekmovalci že ves čas kljubuje medicinski stroki in premika meje človeške zmogljivosti? Bomo slišali v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila in vodila Liana Buršič. Foto: www.herbertnitsch.com
Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi. Raziskave kažejo, da med rjuhe skočimo večkrat kot po navadi, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Majhna neprevidnost nam lahko povzroči zelo hude glavobole. Samo v prvi polovici letošnjega leta smo v Sloveniji odkrili toliko novih okužb z virusom HIV kot lani v celem letu. Na pohodu so tudi sifilis, gonoreja in hepatitis C. Porast spolno prenosljivih okužb, ki ga že dlje časa opažajo v zahodnih državah, je zdaj izziv tudi za naše strokovnjake. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se po svetu vsak dan okuži kar milijon ljudi. Kakšno nevarnost prinaša pandemija? Ali bodo našim spalnicam zavladale spolno prenosljive bolezni? Kaj je pravzaprav povzročilo alarmanten porast novih okužb s HIV-om v Sloveniji? Odgovore na ta vprašanja bomo v oddaji Intelekta iskali z Ireno Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Miho Lobnikom z nevladne organizacije Legebitra in Tomažem Vovkom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Maria Morri/ Flickr, cc
Milijoni po vsem svetu so se v zadnjih dveh letih polivali z vedri ledene vode in s tem zbirali finančna sredstva za raziskovanje ene od nevrodegenerativnih bolezni znani pod kratico ALS. Kampanja je na spletu dosegla nesluten odziv in že obrodila sadove. Znanstveniki iz različnih držav so prišli do nekaterih novih spoznanj. V eni od zadnjih študij so opisali nove gene, ki povečujejo tveganje za bolezen motoričnega nevrona. To naj bi bolje osvetlilo mehanizem bolezni in morda v prihodnosti doprineslo tudi k razvoju zdravila. Gosta Intelekte sta bila prof. dr. Boris Rogelj iz Inštituta Jožef Stefan in prof. dr. Janez Zidar iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cate Storymoon/Flickr
V zadnjem času je svet obnorela mobilna igra Pokemon go. Število ljudi, ki jih je zajela tako imenovana pokemanija, ki hodijo naokrog in bolščijo v svoje mobilne naprave, je vsak dan večje. Odnos ljudi do sicer zabavne igre pa zaskrbljujoče nekritičen, opozarjajo strokovnjaki. O tem kaj je igra pokemon go, zakaj je videoigra v samo nekaj dneh zaobjela svet, kaj je tako privlačnega na videoigrah, kako se nedolžna zabava lahko spremeni v težavo in kaj bo dolgoročno prineslo mešanje virtualnega sveta in realnosti, smo spregovorili v Intelekti z gosti: Boštjan Gorenc Pižama, Sergej Hvala Sneti in dr. Gregor Moder. Foto: Aleš Ogrin
Poletje je čas, ko se marsikdo vsaj za kratek čas ali daljše počitnice odpravi na morje. Kar je večini le idealen prostor za oddih in rekreacijo, je tudi tista ključna značilnost, zaradi katere je naš planet tako poseben. Daleč največji in najbolj raznolik življenjski prostor na svetu kljub svoji izredni velikosti ni imun na vpliv človeka. V letošnjem letu so visoke temperature morja povzročile najobsežnejše umiranje koral na velikem koralnem grebenu ob avstralski obali, pa tudi sicer se koralni grebeni po vsem svetu naglo redčijo. Sveže poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ugotavlja, da v Sredozemskem morju že 60 odstotkov ribjih zalog lovimo v pretiranem obsegu, ki ne omogoča obnavljanja vrst. Če iz morja jemljemo preveč, pa vanj tudi preveč vnašamo. Poleg raznovrstnih odplak denimo tudi 20 milijonov ton plastike na leto. O stanju svetovnih morij v tokratni Intelekti. Foto: Borut Mavrič
Na spletu preživljamo vse več časa. Pametne mobilne naprave nam omogočajo, da smo kjerkoli in kadarkoli v stiku s prijatelji, si delimo različne vsebine, gledamo posnetke na youtubu in drugih družbenih omrežjih, objavljamo slike in svoje videoposnetke. To komunikacijsko orodje pa nekateri uporabljalo tudi zato, da razširjajo sovražne in žaljive vsebine ter izvajajo nasilje. Najmanj 30 odstotkov otrok in mladostnikov je že izkusilo spletno nasilje. Ali je spletnega nasilja vse več, kdo so najpogostejše žrtve, ali je splet povzročil porast medvrstniškega nasilja ali pa se je to le preselilo na splet? To so le nekatera vprašanja, na katera bomo odgovorili v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: Špela Reš - Logout, Ajda Petek - safe.si in Toni Klančnik – kriminalistična policija. foto: flickr/Wen Tong Neo
Vrane živijo povsod kjer živijo ljudje, a kljub temu vemo o njih le malo. Navadno se pritožujemo nad njihovim glasnim oglašanjem, napadi v času, ko imajo mladiče ali kadar onečedijo prostor pod sabo. V preteklosti so jih preganjali in odstranjevali na različne krute načine, od zastrupljanja jajc do uporabe eksplozivov. Leta 2016 se zdijo taki pristopi še kako etično sporni, a njihova populacija narašča. Kako torej sobivati s pticami, ki so ene izmed najinteligentnejših živali na svetu, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Evropsko unijo je navdihnila ideja Jeana Monneta, da bi po drugi svetovni vojni zagotovili trajni mir in razcvet na stari celini. To naj bi uresničili z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, ki je leta 1950 začela gospodarsko povezovati sprva šest držav: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nemčijo in Nizozemsko. Prerasla je v Evropsko unijo, doživela svoj vzpon, v zadnjem desetletju pa se krize kar vrstijo. Zgodovinski referendum Velike Britanije o izhodu iz evropske družine je tokratno izhodišče za Intelekto, v kateri se bomo spomnili začetkov integracije, govorili o njenih največjih problemih in se zazrli v njeno negotovo prihodnost. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko s Fakultete za družbene vede in politolog, ki predava na Univerzi Južne Danske dr. Igor Guardiancich. Foto: Flickr/Derek Bridges
Tisti, ki trdijo, da so najstniki agresivni, leni, ves čas zaspani, odrezavi, pretirano užitkarski in predrzni, nagnjeni k dramatiziranju ali da so žrtve hormonskih neravnovesij, morda ne vedo, da so takšni zato ali pa v veliki meri tudi zato, ker se v njihovih možganih dogajajo burne spremembe, ki pa so povsem naravne. Mladostništvo, ki traja približno od 12. do 24. leta je, kot pravi ameriški nevropsihiater in pediater Daniel J. Siegel, zapleteno obdobje, a vendarle čudovito. Narava v tem času poskrbi, da se možgani otroka preoblikujejo tako, da je pripravljen na odhod iz domačega gnezda in na ustvarjalno spreminjanje sveta. Pri tem lahko najstnika razumemo in mu pomagamo ali pa ga zatiramo. Da bi jih razumeli in znali z njimi ustrezno ravnati v tem občutljivem obdobju njihovega življenja, se bomo v tokratni Intelekti s strokovnjaki nevroznanosti in razvojne psihologije posvetili možganom najstnikov.
V Sloveniji spreminjamo in zaostrujemo protitobačno zakonodajo. »Poznamo dve vrsti držav,« pravi Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. » Države, v katerih je tobačna industrija v lasti vlade, in države, v katerih je vlada v lasti tobačne industrije.« Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Med drugim tudi to, da so nekateri filtri vsebovali azbest, ki se je lahko odtrgal s filtra, in da se je v tobaku kopičil radioaktivni polonij. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Kljub temu pa zaostrovanje protitobačne zakonodaje vedno znova naleti na nasprotovanje dela javnosti in na velik odpor tobačne industrije. O najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva, kot o cigaretah pravi prof. Proctor, bodo v oddaji Intelekta govorili Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Luka Šolmajer, poznavalec področja, Robert Proctor, avtor knjige Zlati holokavst in Jerneja Svetičič, s katero smo se pogovarjali o boju proti kajenju v Avstraliji. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Lukas Benc/ Flickr, cc
Podatki so nova nafta, algoritmi pa črpalke, ki jo črpajo. Algoritmi razvrščajo spletne strani v brskalnikih, prikazujejo medijske vsebine na družbenih omrežjih, sledijo naši dejavnosti na spletu, nas kategorizirajo, nam ponujajo nove vsebine, personalizirane oglase, varujejo pred morebitnim nasiljem in preverjajo, če morebiti nismo mi tisti, ki pripravljamo teroristični napad. Kako bo algoritmizacija spremenila svet? Kje so prednosti in kje nevarnosti? V Intelekti preverja Urška Henigman. Gostje: Dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani, dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede Univerze v LJubljani in dr. Uroš Godnov s Fakultete za management Univerze na primorskem.
Živimo v družbi z močno ideologijo družine. Ta predpostavlja, da bomo svoje življenje zastavili po fazah in da je ena od teh faz življenje v heteroseksualni jedrni družini. Takšnemu življenju se pripisuje večvrednost, v širši javnosti pa še vedno pogosto slišimo ukoreninjeno krilatico, da je družina osnovna celica družbe. Pa je res? Vse več ljudi izbira drugačne življenske stile; veča se število izvenzakonskih partnerstev,enostarševskih družin,samskih. Slednja družbena skupina je aktualna tema, ki zapolnjuje medijske vsebine, v naši družbi pa je obravnavana predvsem kot problem. Samski imajo drugačen, velikokrat obroben položaj, nanje pa so še vedno nalepljeni stereotipi in predsodki. O samskih in o še vedno močno prisotni ideologiji družine bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Sogovornika bosta sociolog dr. Iztok Šori iz Mirovnega inštituta, avtor obsežne pionirske raziskave o samskih in sociologinja dr. Milica Antić Gaber iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: www.flaticon.com
Temelje jedrske znanosti je pred 120 leti postavil francoski fizik in Nobelovec Henri Becquerel, ki je odkril, da uranova sol seva prodorne žarke. Pojav sta zakonca Curie dve leti kasneje poimenovala radioaktivnost. To je postalo orodje, s katerim so znanstveniki na prelomu iz 19. v 20. stoletje raziskovali zgradbo snovi. Lahko so razvozlali zgradbo atoma, kasneje sprožili prve jedrske reakcije in odkrili nevtron. Pozornost jedrskih raziskav je bilo sprva osredotočena v izdelavo atomskega orožja. Prvo jedrsko elektrarno postavijo leta 1954 v takratni Sovjetski zvezi. Z graditvijo reaktorskega centra Triga v Podgorici pred pol stoletja pa smo tudi Slovenci vstopili v korak s časom na področju takrat najbolj obetavnega in modernega načina proizvodnje električne energije. Že od vsega začetka pomeni stičišče jedrskega znanja in raziskav pri nas in služi kot podpora jedrski elektrarni Krško, še zlasti s stališča varnosti. O jedrski znanosti in raziskavah skozi prizmo reaktorskega centra Triga, ki prav konec tega meseca zaznamuje 50 let, bodo v tokratni Intelekti spregovorili doktorji fizike Luka Snoj, Igor Jenčič in Iztok Tiselj. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Nuclear Regulatory Commission/Flickr
Vključevanje priseljencev v slovenske vrtce in šole ni nič novega, v zadnjem letu pa so se okoliščine zaradi begunskega vala vseeno nekoliko spremenile. Zato se bomo v Intelekti vprašali, kako poteka vključevanje priseljencev v naš vzgojno-izobraževalni sistem, kako uspešni smo in pred katerimi izzivi so se znašli šolniki in odločevalci, ko na šole prihajajo učenci iz zelo drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja. S številnimi sogovorniki, ki so se v začetku maja udeležili tudi posveta na to temo (pripravila sta ga Zavod RS za šolstvo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), pa bomo govorili tudi o pozitivnih izkušnjah in praksah, s katerimi številne šole po Sloveniji v svoje okolje že vključujejo učence, katerih materni jezik ni slovenščina.
Vedno pogosteje smo priča izbruhom sovraštva, agresije in besa na športnih dogodkih, za volanom, v vrsti pred blagajno, na delovnem mestu. Ali gre za odraz nakopičene jeze, ki tli v vsakem od nas? Jeza je moralno čustvo; je strast, ki angažira. Je osnova družbenih sprememb. Spodbudijo jo občutki nepravičnosti, prikrajšanosti in nezaupanja, ki jih doživljamo sami, ali pa je odgovor na dogodke v družbi. Vendar pa je jeza tudi razdiralna. Z roko v roki gre z besom in ogorčenjem, spremlja jo nasilje. Zakaj že iskra jeze lahko zaneti požar? Ali smo postali družba agresivnih posameznikov in skupin, jeznih nase in na svet? V oddaji Intelekta bodo pogled s perspektive psihologije, sociologije in filozofije prispevali: Eva Boštjančič, Milan Hosta, Darja Kobal Grum, Bojan Musil, Marko Polič in Mirjana Ule. O jezi in agresiji je z njimi govoril Iztok Konc. Foto: claudio_r/ Flickr, cc
Konec minulega meseca so Združeni narodi na posebni konvenciji razpravljali o prihodnosti reševanja problematike drog. Čeprav države letno namenijo 100 milijard dolarjev v boju proti drogam, njihova uporaba narašča, trgovina z drogami presega 320 milijard letno, v Združenih državah Amerike je več kot milijon in pol zapornikov, ki so za zapahi pristali zaradi uživanja drog, nekatere države uživalce in preprodajalce za kazen usmrtijo. Kakšne naj bodo rešitve, ali je globalni boj proti drogam sploh mogoč? Kako zmanjšati negativne posledice drog? Zakaj na legalizacijo kot družba še nismo pripravljeni in kako razmišljati o alkoholu, drogi krščanskega Zahoda? Gostje Simona Šabić iz Drogart, Milan Krek iz NIJZ, Tomaž Peršolja iz Uprave kriminalistične policije. foto: flickr/tanjila ahmed
Globalna oskrba s hrano ni trajnostna, narekujemo pa jo porabniki s svojimi navadami in zahtevami. Osredotočimo se denimo na meso, ki ga pojemo štirikrat toliko kot pred pol stoletja. Poraba naj bi se stopnjevala z rastjo prebivalstva in dvigom standarda v razvijajočih se državah, predvsem v Aziji, v kateri počasi osvajajo tako imenovane zahodne prehranjevalne navade. Apetiti po burgerjih in steakih so vse večji in to pomeni hud izziv za prihodnost, tudi zaradi podnebnih sprememb. Nekateri vidijo rešitev v novih tehnologijah, drugi predlagajo, da začnemo jesti hrano rastlinskega izvora, ki bi bila boljša tako za okolje kot za zdravje. Kaj bo torej hrana prihodnosti? Bodo leta 2050 na naših mizah meso in-vitro, vodna leča in užitne gosenice? Tudi to se bomo vprašali v tokratni Intelekti. Gosti Barbare B. Drnovšek bodo britanski fizik in ekonomist, ki se ukvarja z raziskavami podnebnih sprememb dr. Marco Springmann z oxfordske univerze, entomolog dr. Arnold van Huis z nizozemske univerze Wageningen, agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in okoljski filozof dr. Luka Omladič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Rota das Estrelas/Flickr
Če pogledamo planet Zemljo iz vesolja, so poleg oblakov in oceanov najbolj opazna značilnost planeta povsod prisotne sledi človeških bitij. V zadnjih stoletjih smo površje temeljito spremenili in prilagodili svojim potrebam. Kakšen pa bo pogled na ta isti planet čez sto let? Ljudi naj bi bilo še nekaj milijard več. Ali pa tudi ne. Kadarkoli se neka vrsta zaradi ugodnih razmer namnoži bolj, kot to dolgoročno prenese ekosistem, ki jo podpira, pride prej ali slej do zloma v prehranski verigi in populacija v sorazmerno kratkem času doživi kolaps. V naravnem svetu ni to nič nenavadnega. Znano pa je tudi iz človeške zgodovine. Tako so izginile že številne civilizacije v preteklosti in ista usoda nas lahko doleti tudi danes. Le da so razsežnosti potencialnega zloma današnje globalne civilizacije neprimerljive s preteklimi izkušnjami. Kakšna je napoved, preverjamo v tokratnni Intelekti. Foto: Jeffrey Pioquinto/Flickr
Jaz, jaz, jaz in samo jaz! Svet je zajela epidemija narcisizma, so si enotni strokovnjaki. Zgleda, da so prav narcisi najbolje prilagojeni na sodobno potrošniško družbo. Najdemo jih med zvezdniki, menedžerji, znanstveniki, odvetniki, politiki. Ljudske množice jih občudujejo, volijo in obožujejo; korporacije pa iščejo in zaposlujejo. Patološki narcisi so namreč prepričljivi in šarmantni, znajo z besedami in vešči so nastopanja. Vendar pa videz vara. Patološki narcisi so brezobzirni in arogantni. Hlinijo sočutje, ljubijo pa le sebe. Jaz, jaz, jaz! V oddaji Intelekta bodo Miro Kline, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar, Iztok Šori in Aleksander Zadel razkrili, kaj se skriva za bleščečo fasado patoloških narcisov. In koliko narcisa se skriva v vsakemu od nas? Prisluhnite Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Danny Perez Photography/ Flickr, cc
Če so bili roboti še včeraj omejeni na proizvodne hale velikih podjetij, sicer pa smo jih bolje poznali predvsem zaradi najrazličnejših domiselnih idej žanra znanstvene fantastike, pa roboti prav v tem trenutku osvajajo nova področja. Vse bolje se znajdejo v prostoru, vse bolje se premikajo in vse bolje se učijo. Seveda pa vse večja prisotnost robotov v našem življenju odpira številna nova vprašanja, tudi takšna, ki si jih danes morda niti ne znamo zastaviti. Kako avtonomno se bodo roboti pravzaprav znali oziroma smeli odločati? Kakšen odnos se bo vzpostavil med človekom in roboti, ko bodo slednji vse bolj prisotni v družbi in ko se bodo ljudje zaradi zdravstvenih razlogov ali starosti vse bolj zanašali na svoje robotske pomočnike oziroma robotske »podaljške« svojega telesa. Kakšen bo pravzaprav ta svet, ki nas čaka niti ne več za vogalom, ampak kar tu in zdaj? V čigavo korist bodo roboti delali in kdo bo žel ugodnosti tega novega sveta? Foto: toyloverz/wikipedia
Neveljaven email naslov