Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani - otrokovo največje bogastvo

06.10.2015


Možgani so otrokovo največje bogastvo, je prepričan dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kot najpomembnejši organ v našem telesu usmerjajo in usklajujejo človekovo delovanje, razmišljanje in čustvovanje, so zelo učljivi, plastični, prilagodljivi - še posebej v prvem obdobju človekovega življenja. Zato je skrb za možgane in za spodbudno okolje, v katerem živi otrok, še kako pomembna. Tudi od tega je namreč odvisno, ne le, kako uspešen bo nekdo v življenju, temveč tudi, kakšen človek bo. Blaž Koritnik:

»Možgani otrok so fenomenalen organ. To, kako se lahko v tako kratkem času naučijo veliko povsem novih veščin, je nekaj čudovitega in neverjetnega. Zelo pomembno je, da te lastnosti krepimo in jih izkoriščamo takrat, ko jih možgani imajo. V kasnejšem obdobju sicer te lastnosti ostajajo, ampak se bistveno zmanjšajo. Učenje in spreminjanje možganov v odraslem in poznem starostnem obdobju poteka bistveno počasneje in slabše kot pri otrocih.«

Primer. Če bi se želeli kar naenkrat naučiti kolo, ki bi deloval obratno kot sicer – da bi, če bi obrnili krmilo desno, kolo šlo levo, in če bi krmilo obrnili levo, bi se zapeljali v desno stran, bi potrebovali 8 mesecev, če bi vsak dan vadili 5 minut. Toliko je namreč potreboval 30-letni Američan. Ko je dal isto nalogo svojem sinu, je ta vožnjo s tako prilagojenim kolesom obvladal po 14 dneh. Oglejte si poskus na spodnji povezavi:

Ne le hitra učljivost, plastičnost, raziskave kažejo tudi, da se to, kako smo v otroštvu skrbeli za možgane, pozna tudi v starosti. Po besedah dr. Vojka Kavčiča, nevroznanstvenika, ki že vrsto let dela v tujini, trenutno na Wayne State University v Detroitu, se je namreč na starostnikih, katerih življenja so preučevali, pokazala povezava med otroštvom in boleznijo v starosti.

A če gremo po vrsti. Človekovi možgani se razvijajo do poznih dvajsetih let. Pomembno je tudi to, da vsi možganski deli ne dozorevajo enako hitro. Najhitreje se razvijejo tisti deli, ki so na naši temenski strani, v okcipitalnem korteksu. Tam so vidne funkcije, zato je kritično obdobje (ko so možgani najbolj dovzetni za okolje) za razvoj vida prvo leto otrokovega življenja. Kritična obdobja za druge človekove aktivnosti in zmožnosti se tako vrstijo vse do poznega mladostništva. Po mnenju nevroznanstvenikov je zato pomembno, da vemo, da okolje, ki mu je otrok izpostavljen, spreminja njegove možgane – v pozitivni ali negativni smeri. Raziskave, ki se osredotočajo na povezanost čustev in razvoja možganov, so pokazale bistvene razlike v razvoju predvsem desne možganske hemisfere pri otrocih, ki so izhajali iz različnih družinskih okolij, pravi mag. Bernarda Dobnik Renko, specialistka klinične psihologije na Centru za duševno zdravje Zdravstvenega doma Moste Polje.

»Otroci, ki imajo nevarno navezanost na svoje primarne skrbnike, ki so utrpeli kakšne primanjkljaje na tem področju, imajo lahko celo za tretjino lažje možgane po teži kot otroci z varno navezanostjo na starše, imajo slabšo kakovost povezav med nevroni, slabšo čustveno regulacijo, drugačno delovanje avtonomnega živčnega sistema, tudi limbičnega sistema in porušeno ravnovesje izločanja hormonov. Torej danes vemo, da se, če povem poenostavljeno, najzgodnejše izkušnje iz medosebnih odnosov prenesejo v otrokov živčni sistem.«

Če so otrokovo prvo okolje njegovi starši, pa ima pozneje zmeraj večjo vlogo širše okolje – sorodniki, vrtec in šola. Tudi vzgojno-izobraževalne ustanove se morajo zavedati, da vplivajo na spreminjanje otrokovih možganov, da pomagajo oblikovati človeka. Zato imajo po mnenju dr. Mihe Kosa iz Hiše eksperimentov učitelji odgovorno in težko nalogo. A ne gre za učenje in podatke, temveč za navduševanje nad učenjem je prepričan Miha Kos.

Glede na čas, v katerem živimo, torej hiter, a kljub vsemu udoben življenjski slog ter obilico naprav in komunikacijskih tehnologij, zaradi katerih smo pisalo že skoraj v celoti zamenjali s tipkovnico, se moramo vprašati tudi, v kakšni smeri bosta vzgoja in šolski proces potekala v prihodnosti. Raziskave so na primer pokazale, da si tisti, ki si zapisujejo, zapomnijo več, saj pri pisanju delujejo vidni centri in motorika skupaj, pri uporabi računalnika pa je motorike manj. Nevroznanstveniki tako odpirajo nekatere dileme. Dr. Blaž Koritnik.

Nekateri vplivi pa so že znani. Na univerzi v Oxfordu so namreč odkrili skrb zbujajočo navado, da otroci spijo 19 minut manj kot njihovi starši. Raziskovalci so to povezali z ekrani – s televizijo, tabličnimi računalniki, pametnimi telefoni … Ekran je svetel, zato stimulira nevrone, ki se odzivajo na svetlobo in temo, otrok pa zaradi aktivnosti nevronov težko zaspi. Ker so otroci pred spanjem obdani s toliko stimulacije, to moti njihov vzorec spanja, so prepričani raziskovalci z Oxforda.

Spanje je pomemben dejavnik za dobro počutje in sodi v zdrav življenjski slog, ki je pomemben tudi za možgane. Po dr. Vojku Kavčiču skrb za možgane poleg zadostnega spanca vključuje tudi zdravo prehrano, gibanje, kognitivno stimulacijo, socialno angažiranost in ustrezno obvladovanje stresa. Prav tako so dobrodošli dodatni krožki, učenje tujega jezika, glasbila, različne aktivnosti, hobiji, potovanja, ki dodatno spodbujajo delovanje možganov. Po njegovem mnenju pa otroku primanjkuje znanja, kako se uspešno spoprijemati s stresom. Otrok ni le bitje, ki vase vsrkava znanje, nove veščine, se z lahkoto nauči tujega jezika in vožnje s spremenjenim kolesom. Otrok se v prvih letih uči tudi čustvovanja in gradi svoj moralni kodeks – vsi ti procesi pa se odvijajo v možganih. Če so čustva po besedah Dobnik Renkove delno zapisana v genih, nanje pa potem vpliva tudi okolje, so dojenčki, kar zadeva etiko, amoralni:

»Dojenček še ne ve, kaj je prav in kaj ni prav, kaj se spodobi, kaj je vredno v življenju, ampak se tega v veliki meri nauči skozi svoje izkušnje – v prvi vrsti skozi svoje izkušnje s starši.«

Kakšno je torej spodbudno okolje za otroka tudi v psihološkem smislu?

Življenje je reševanje problemov, zato se moramo tega čim prej naučiti, pa pravi dr. Miha Kos. Življenje je res polno izzivov, gotovo je eden izmed njih tudi ta, s katerim se ubadajo starši – pa ne le starši, tudi šole, učitelji, zdravniki, psihologi, drugi strokovnjaki – kako otrokom zagotoviti čim bolj varno in tudi spodbudno okolje.


Intelekta

905 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Možgani - otrokovo največje bogastvo

06.10.2015


Možgani so otrokovo največje bogastvo, je prepričan dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kot najpomembnejši organ v našem telesu usmerjajo in usklajujejo človekovo delovanje, razmišljanje in čustvovanje, so zelo učljivi, plastični, prilagodljivi - še posebej v prvem obdobju človekovega življenja. Zato je skrb za možgane in za spodbudno okolje, v katerem živi otrok, še kako pomembna. Tudi od tega je namreč odvisno, ne le, kako uspešen bo nekdo v življenju, temveč tudi, kakšen človek bo. Blaž Koritnik:

»Možgani otrok so fenomenalen organ. To, kako se lahko v tako kratkem času naučijo veliko povsem novih veščin, je nekaj čudovitega in neverjetnega. Zelo pomembno je, da te lastnosti krepimo in jih izkoriščamo takrat, ko jih možgani imajo. V kasnejšem obdobju sicer te lastnosti ostajajo, ampak se bistveno zmanjšajo. Učenje in spreminjanje možganov v odraslem in poznem starostnem obdobju poteka bistveno počasneje in slabše kot pri otrocih.«

Primer. Če bi se želeli kar naenkrat naučiti kolo, ki bi deloval obratno kot sicer – da bi, če bi obrnili krmilo desno, kolo šlo levo, in če bi krmilo obrnili levo, bi se zapeljali v desno stran, bi potrebovali 8 mesecev, če bi vsak dan vadili 5 minut. Toliko je namreč potreboval 30-letni Američan. Ko je dal isto nalogo svojem sinu, je ta vožnjo s tako prilagojenim kolesom obvladal po 14 dneh. Oglejte si poskus na spodnji povezavi:

Ne le hitra učljivost, plastičnost, raziskave kažejo tudi, da se to, kako smo v otroštvu skrbeli za možgane, pozna tudi v starosti. Po besedah dr. Vojka Kavčiča, nevroznanstvenika, ki že vrsto let dela v tujini, trenutno na Wayne State University v Detroitu, se je namreč na starostnikih, katerih življenja so preučevali, pokazala povezava med otroštvom in boleznijo v starosti.

A če gremo po vrsti. Človekovi možgani se razvijajo do poznih dvajsetih let. Pomembno je tudi to, da vsi možganski deli ne dozorevajo enako hitro. Najhitreje se razvijejo tisti deli, ki so na naši temenski strani, v okcipitalnem korteksu. Tam so vidne funkcije, zato je kritično obdobje (ko so možgani najbolj dovzetni za okolje) za razvoj vida prvo leto otrokovega življenja. Kritična obdobja za druge človekove aktivnosti in zmožnosti se tako vrstijo vse do poznega mladostništva. Po mnenju nevroznanstvenikov je zato pomembno, da vemo, da okolje, ki mu je otrok izpostavljen, spreminja njegove možgane – v pozitivni ali negativni smeri. Raziskave, ki se osredotočajo na povezanost čustev in razvoja možganov, so pokazale bistvene razlike v razvoju predvsem desne možganske hemisfere pri otrocih, ki so izhajali iz različnih družinskih okolij, pravi mag. Bernarda Dobnik Renko, specialistka klinične psihologije na Centru za duševno zdravje Zdravstvenega doma Moste Polje.

»Otroci, ki imajo nevarno navezanost na svoje primarne skrbnike, ki so utrpeli kakšne primanjkljaje na tem področju, imajo lahko celo za tretjino lažje možgane po teži kot otroci z varno navezanostjo na starše, imajo slabšo kakovost povezav med nevroni, slabšo čustveno regulacijo, drugačno delovanje avtonomnega živčnega sistema, tudi limbičnega sistema in porušeno ravnovesje izločanja hormonov. Torej danes vemo, da se, če povem poenostavljeno, najzgodnejše izkušnje iz medosebnih odnosov prenesejo v otrokov živčni sistem.«

Če so otrokovo prvo okolje njegovi starši, pa ima pozneje zmeraj večjo vlogo širše okolje – sorodniki, vrtec in šola. Tudi vzgojno-izobraževalne ustanove se morajo zavedati, da vplivajo na spreminjanje otrokovih možganov, da pomagajo oblikovati človeka. Zato imajo po mnenju dr. Mihe Kosa iz Hiše eksperimentov učitelji odgovorno in težko nalogo. A ne gre za učenje in podatke, temveč za navduševanje nad učenjem je prepričan Miha Kos.

Glede na čas, v katerem živimo, torej hiter, a kljub vsemu udoben življenjski slog ter obilico naprav in komunikacijskih tehnologij, zaradi katerih smo pisalo že skoraj v celoti zamenjali s tipkovnico, se moramo vprašati tudi, v kakšni smeri bosta vzgoja in šolski proces potekala v prihodnosti. Raziskave so na primer pokazale, da si tisti, ki si zapisujejo, zapomnijo več, saj pri pisanju delujejo vidni centri in motorika skupaj, pri uporabi računalnika pa je motorike manj. Nevroznanstveniki tako odpirajo nekatere dileme. Dr. Blaž Koritnik.

Nekateri vplivi pa so že znani. Na univerzi v Oxfordu so namreč odkrili skrb zbujajočo navado, da otroci spijo 19 minut manj kot njihovi starši. Raziskovalci so to povezali z ekrani – s televizijo, tabličnimi računalniki, pametnimi telefoni … Ekran je svetel, zato stimulira nevrone, ki se odzivajo na svetlobo in temo, otrok pa zaradi aktivnosti nevronov težko zaspi. Ker so otroci pred spanjem obdani s toliko stimulacije, to moti njihov vzorec spanja, so prepričani raziskovalci z Oxforda.

Spanje je pomemben dejavnik za dobro počutje in sodi v zdrav življenjski slog, ki je pomemben tudi za možgane. Po dr. Vojku Kavčiču skrb za možgane poleg zadostnega spanca vključuje tudi zdravo prehrano, gibanje, kognitivno stimulacijo, socialno angažiranost in ustrezno obvladovanje stresa. Prav tako so dobrodošli dodatni krožki, učenje tujega jezika, glasbila, različne aktivnosti, hobiji, potovanja, ki dodatno spodbujajo delovanje možganov. Po njegovem mnenju pa otroku primanjkuje znanja, kako se uspešno spoprijemati s stresom. Otrok ni le bitje, ki vase vsrkava znanje, nove veščine, se z lahkoto nauči tujega jezika in vožnje s spremenjenim kolesom. Otrok se v prvih letih uči tudi čustvovanja in gradi svoj moralni kodeks – vsi ti procesi pa se odvijajo v možganih. Če so čustva po besedah Dobnik Renkove delno zapisana v genih, nanje pa potem vpliva tudi okolje, so dojenčki, kar zadeva etiko, amoralni:

»Dojenček še ne ve, kaj je prav in kaj ni prav, kaj se spodobi, kaj je vredno v življenju, ampak se tega v veliki meri nauči skozi svoje izkušnje – v prvi vrsti skozi svoje izkušnje s starši.«

Kakšno je torej spodbudno okolje za otroka tudi v psihološkem smislu?

Življenje je reševanje problemov, zato se moramo tega čim prej naučiti, pa pravi dr. Miha Kos. Življenje je res polno izzivov, gotovo je eden izmed njih tudi ta, s katerim se ubadajo starši – pa ne le starši, tudi šole, učitelji, zdravniki, psihologi, drugi strokovnjaki – kako otrokom zagotoviti čim bolj varno in tudi spodbudno okolje.


09.02.2016

Dobrodošli v antropocenu

Ljudje smo od industrijske revolucije v tolikšni meri preoblikovali naš planet, da smo morda že ustvarili novo geološko dobo. Antropocen bi bil le majhen delček v zgodovini Zemlje, stare 4 milijarde let in pol. Vendar je homo sapiens vanjo vtisnil neizbrisne sledi. Z invazivnimi vrstami je preplavil planet, dvignil gladino morja, stanjšal ozonsko plast, zakisal oceane … Morda celo drvimo k šestemu množičnemu izumrtju. Antropocena uradno še ni na geološki časovni lestvici, a prav zdaj potekajo vroče razprave v znanstvenih krogih o tem. To bo tudi tema tokratne Intelekte, v kateri bodo gosti poljsko britanski geolog Jan Zalasiewicz in slovenska strokovnjaka: geolog Andrej Šmuc in sociolog Jože Vogrinc. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Neil Cummings


02.02.2016

Nevidna javnost

Kaj je javno mnenje? Kdo ga ustvarja? Politiki, mediji, mnenjski voditelji, anketiranci, ali ga oblikujejo objave javnomnenjskih raziskav same? Zakaj prihaja v zadnjem času do napak pri napovedovanju rezultatov volitev in ali je med nami res t.i. nevidna generacija; osebe stare med 18 in 35 let, ki so se preselile na nove družbene platforme kot so splet in mobilni telefoni in jih javnomnenjske raziskave zato več ne zaznavajo? To je le nekaj vprašanj na katera so v Intelekti poskušali odgovoriti raziskovalci javnega mnenja Janja Božič Marolt iz Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, Andraž Zorko iz družbe Valicon za trženjsko raziskovanje in svetovanje in doc. dr. Andraž Petrovčič iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani.


26.01.2016

Fenomen Vojne zvezd

Celo na gospodarsko, tehnološko in medijsko vse bolj povezanem svetu menda ni prav veliko zgodb, o katerih bi se lahko pogovarjali in si jih delili tako prebivalci Patagonije kakor prebivalci Kamčatke. Obstaja pa, seveda, orjaška izjema: Vojna zvezd. Toda na tem ni ničesar samoumevnega. Od premiere prvega filma – tistega, zaradi katerega se je svet v vesoljsko sago sploh zaljubil – je namreč minilo že skoraj 39 let, kar je v kontekstu hitro pokvarljive množične kulture cela mala večnost. Poleg tega so kritiki in številni oboževalci vsaj tri Vojne zvezd, ki so bile posnete v vmesnem času, razglasili za precej nesporno polomijo. Ko pa je sredi lanskega decembra na platna kinematografov po vsem svetu prišla Sila se prebuja – najnovejša, sedma, epizoda Vojne zvezd – je v vsega petih tednih postala eden najuspešnejših filmov vseh časov. Videli so jo milijoni ljudi. Zato se menda lahko vprašamo, katera sila se je s tem filmom pravzaprav prebudila, katera sila je tu razkrila svojo pravo moč? Je to sila denarja, vloženega v produkcijo in reklamno kampanjo? Je to sila nostalgije, ki je vse, ki so odraščali z Vojno zvezd že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pripeljala nazaj v kinodvorane? Je to nemara sila arhetipov in iz mitov ter pravljic podedovanih zgodbenih obrazcev, ki, premišljeno vtkani v zgodbo Vojne zvezd, našo sedanjost pripenjajo na neko tisočletno tradicijo? Ali pa je to, čisto preprosto, sila popularne kulture same, zaradi katere se zdi, da mora sodobni človek, ki hoče veljati za vsaj približno splošno razgledanega, pač nekaj vedeti tudi o Vojni zvezd? – Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti na Prvem. Gostje pred mikrofonom so bili filmski režiser, scenarist in pisatelj Nejc Gazvoda, filozofinja dr. Bara Kolenc in filmski kritik Gorazd Trušnovec. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons


19.01.2016

Orožje kot simptom modernega časa

Še do nedavnega smo mislili, da imajo problem z orožjem predvsem Američani. Temu v prid nedvomno govori tudi njihova »črna statistika«. Zaradi terorističnih napadov v Parizu ter nasilja, ki je izbruhnilo na silvestrski večer v Nemčiji,pa je prišlo do preizpraševanja odnosa do strelnega orožja tudi v Evropski uniji. V tokratni Intelekti smo spregovorili o fenomenu strelnega orožja kot eni izmed manifestacij in praks človeškega nasilja, o razmerju med orožjem in varnostjo ter o antropoloških vidikih rabe orožja. Ob tem smo osvetlili razumevanje širših družbenih procesov, ki so povezani z nasiljem, vojnami, konflikti, politično uporabo nasilja in terorizmom. Pogovarjali smo se s prof. dr. Božidarjem Jezernikom z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter z dr. Rokom Zupančičem iz katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Foto: www.lazinc.com


12.01.2016

Stop za sladkor!

Kokain, alkohol, tobak in zdaj – sladkor! Ko je dr. Robert Lustig leta 2009 škodljive učinke sladkorja primerjal s škodo, ki jo povzročijo prepovedane droge, je šokiral tako strokovno kot tudi širšo javnost. Danes – dobrih 6 let kasneje - pa njegovim trditvam pritrjujejo številni strokovnjaki; mnogi govorijo celo o tem, da nas je sladkor zasužnjil in da nas sla po sladkorju dobesedno ubija. O razsežnosti problema govori podatek, da je seznam živil, ki jim je sladkor dodan, skoraj neskončen. In posledice? Le sladkorno bolezen zdravniki pri nas vsako leto na novo odkrijejo pri kar 11.000 ljudeh. O perečem problemu in o škodi, ki jo povzročijo prevelike količine sladkorja, so za oddajo Intelekta spregovorili strokovnjaki, ki jim ni vseeno za naše zdravje. Sodelujejo prof. dr. Nataša Fidler Mis, dr. Marjeta Recek, dr. Tanja Pajk Žontar, asist. dr. Aleš Skvarča, dr. Matej Gregorič in prof. dr. Tadej Battelino. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Paul/ Flickr, cc


05.01.2016

Kaj bi z vsem tem vodnim bogastvom?

Z novim letom začenja delo nova Direkcija za vode Republike Slovenije. Z njeno pomočjo naj bi se področje upravljanja z vodami v Sloveniji končno začelo celostno urejati. Glede na dolgoletno zanemarjanje tega področja so pred novo direkcijo nedvomno številni izzivi. Poplave, ki so namreč spodbudile nastanek, niso edini dokaz, da z najdragocenejšo dobrino, ki jo imamo v izobilju, ne znamo najbolj pametno ravnati. Vodam v Sloveniji smo se zato posvetili tudi v prvi Intelekti v tem letu. Foto: Wikipedia


29.12.2015

Leto 2015 skozi prizmo Intelekte

V izteku leta 2015 vam v poslušanje ponujamo jagodni izbor – izseke iz oddaj, ki so vam in nam odgovorile na relevantna vprašanja o življenju na Zemlji. Vprašali smo se, kako bo kapitalizem krojil usodo našega planeta in ali bomo uspeli zavarovati biotsko bogastvo, ki se skriva v tleh? So tudi živali lahko sočutne, empatične in modre? Ali lahko to v povezavi z varovanjem človekovih pravic sploh še rečemo za ljudi? Ob izjemno hitrem razvoju tehnologije nas je med drugim zanimalo, ali nam bo internet stvari olajšal življenje na našem planetu pa tudi, kdaj, če sploh, bomo spoznali, da Zemlja ni edina v vesolju, ki naseljuje inteligentna živa bitja? FOTO: Davide Restivo/Flickr


22.12.2015

Neliberalna demokracija

Navajeni smo misliti, da gre samostalnik »demokracija« malodane naravno, brezšivno skupaj s pridevnikom »liberalna«. Teoretiki namreč že dolgo govorijo o liberalni demokraciji kot tisti značilni zahodni družbeno-politični ureditvi, v kateri svobodne parlamentarne volitve spremljajo neodvisnost različnih vej oblasti, močna civilno-družbena sfera in vladavina zakona, ki vsem zagotavlja temeljne človekove pravice in svoboščine. Toda leta 1997 je indijsko-ameriški zunanjepolitični novinar in komentator Fareed Zakaria skoval besedno zvezo »neliberalna demokracija«, s katero je označil tiste države, v katerih večstrankarske volitve sicer potekajo, v katerih pa temeljne svoboščine spoštujejo kvečjemu arbitrarno in v katerih v pravem pomenu besede ne poznajo ne trdne ločitve oblasti, ne resnično odprte javne debate. Zakaria je s svojim neologizmom takrat precej eksplicitno meril na post-sovjetski prostor, toda junija lani je Viktor Orbán brez dlake na jeziku oznanil, da želi njegova vlada Madžarsko preoblikovati v neliberalno državo, v kateri sicer še naprej obstaja prostor za liberalni koncept svobode, vendar pa ta ne more biti več osišče, okrog katerega naj se strukturira družbeno-politično življenje. Namesto tega naj bi, tako Orbán, državo zdaj vodili predvsem v skladu s specifično madžarskimi nacionalnimi vrednotami. In če se ozremo na politike, ki jih vodita sveže pečena poljska in že dodobra utrjena turška vlada, če pomislimo na obljube in predloge, ki jih na svojih predvolilnih shodih razglašajo ameriški republikanci in francoski ter še kakšni nacionalisti, tedaj se lahko zazdi, da bi neliberalna demokracija utegnila postati življenjsko dejstvo še kje drugje kakor le v deželah na drugi strani vzhodnih meja Evropske unije in Nata. Pa je to verjetno? Mar ni liberalna demokracija v državah kot so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Združene države Amerike ali Kanada postala del tamkajšnjega družbenega, kulturnega in političnega DNK-ja? –Ta vprašanja so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonomso bili novinar in komentator dr. Janez Markeš ter politologa, dr. Danica Fink-Hafner in dr. Andrej Lukšič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons


15.12.2015

Bo razumu uspelo premagati strah?

Množičen prihod beguncev v Evropo, teroristični napadi v Parizu, vojna v Siriji in napetosti med svetovnimi velesilami. V ljudeh in družbi kot celoti se je naselil strah. Strah pred tujci, strah pred islamom, strah pred novimi izbruhi nasilja v Evropi. Pravimo, da je strah votel, okrog ga pa nič ni. Pa je res? Pod vplivom strahu se posamezniki odzivamo drugače, države na meje pošiljajo vojsko in postavljajo ograje. Strah nas hromi in nam jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi pričujoče in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani so na celodnevni prireditvi z naslovom Proti kulturi strahu odprli prostor za soočenje teh strahov z akademskim mišljenjem in angažirano državljansko držo. Zakaj se bojimo beguncev in kaj nas resnično ogroža? Kako se boriti proti kulturi strahu? Odgovori v tokratni Intelekti. Sogovorniki: dr. Eva Vrtačič, dr. Metka Mencin Čeplak, dr. Peter Stanković in dr. Aleš Črnič. Pripravlja Urška Henigman.


08.12.2015

Družba brez odpadkov

»Zadnje stoletje smo prebivalci Zemlje ustvarili toliko smeti kot naši predhodniki skozi celotno človeško zgodovino, kar je žalosten rekord,« opozarja Joan Marc Simon, direktor organizacije Zero Waste Europe, ki se zavzema za družbo brez odpadkov. Rekli boste, da gre za iluzijo. Prav imate. Družba brez odpadkov ni cilj, temveč pot. Posamezni koraki vodijo k zmanjševanju in ločenemu zbiranju. V družbi brez odpadkov prebivalci vidijo in razumejo problem trenutne prevelike potrošnje in ogromnih kupov črnih vreč, so odgovorni in zavzeti in od industrije zahtevajo, da proizvaja izdelke, ki imajo dolgo življenjsko dobo, ki se jih da popraviti, ponovno uporabiti, reciklirati, kompostirati. Koncept Zero Waste bomo v nadaljevanju pretresli v Intelekti, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Gosti bodo Joan Marc Simon (Zero Waste Europe), Urša Zgojznik (Ekologi brez meja), Nina Sankovič (Snaga) in Elizabeta Žust (Vrtec Vrhnika). Foto: Flickr


01.12.2015

Znanost brez prihodnosti?

Nekoč smo govorili, da je znanje najboljša naložba za prihodnost. Ravnanje Slovenije v letih gospodarske krize je pokazalo, da v to očitno ne verjamemo več. Državni proračun za raziskave in razvoj se je v obdobju med letoma 2009 in 2014 zmanjšal za več kot tretjino in škoda, ki je pri tem nastala, se bo čutila še dolgo. Čeprav se slovenski znanstveniki se vedno lahko pohvalijo z vrhunskimi dosežki, raziskovalni sektor, ki bi moral biti motor razvoja vsake države, komaj še diha. Hudo pomanjkanje finančnih sredstev namreč še zdaleč ni edina težava slovenske znanosti. Da so zadeve res alarmantne, potrjuje tudi peticija Brezprihodnosti.si, ki jo je podpisalo že več kot 800 slovenskih znanstvenikov. Koliko prihodnosti je znanosti v Sloveniji še ostalo, preverjamo v tokratni Intelekti z gosti dr. Petrom Klepcem, dr. Ksenijo Vidmar Horvat in dr. Martinom Klanjškom. Foto: Albertijeva spirala na Santa Maria Novella v Firencah, Wikipedia, CC


24.11.2015

Lahko preživimo brez altruizma?

Zdi se, da je množičen prihod beguncev v Evropo sprožil pri ljudeh skrajne odzive. Na eni strani strah, sovražnost in odpor, na drugi pa sočutje, ljubezen in pripravljenost pomagati. Zato bomo v tokratni oddaji Intelekta iskali izvore altruizma. Od kod izvira altruistično vedenje, kako pomembna je zanj empatija, kaj se dogaja v naših možganih, kako pomemben je altruizem za družbo in za preživetje človeške vrste? Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: nevrolog Zvezdan Pirtošek, sociologinja Srna Mandić in psihologa Andreja Avsec ter Robert Masten.


17.11.2015

Čigave so človekove pravice?

Čigave pravzaprav so človekove pravice? – Na prvi pogled se zdi odgovor samoumeven: to so vendar pravice, ki ne glede na okoliščine neodtujljivo pripadajo vsaki posameznici, vsakemu posamezniku. Toda konkretne izkušnje nas učijo, da so tovrstne samoumevnosti lahko sila varljive. 14. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov, denimo, pravi, da ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem, a ko smo soočeni s sirskimi begunci na svojih mejah, nenadoma nismo prepričani, ali jih res lahko opišemo z besedo »vsakdo«. Podobno je z debato o družinskem zakoniku. 14. člen Ustave sicer pravi, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, a ob misli, da bi homoseksualce pravno dejansko izenačili s heteroseksualci, močno oklevamo. Če nominalni retoriki navkljub niso zares univerzalne, se je potrebno vprašati, čigave torej so človekove pravice? Kako se v družbi oblikuje in vzdržuje razlika med ljudmi, ki človekove pravice dejansko uživajo, in tistimi, ki jih ne? – To je vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili pravnica dr. Barbara Rajgelj, filozof dr. Igor Pribac in sociolog dr. Gorazd Kovačič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


10.11.2015

Kapitalizem proti podnebju

Že desetletja nas znanstveniki opozarjajo, da bodo imele podnebne spremembe zelo resne posledice za planet in človeštvo. Že desetletje poslušamo, da nam zmanjkuje časa in da se moramo, če naj preprečimo najhujše scenarije, hitro in učinkovito odzvati na ta največji izziv današnje dobe. In iz leta v leto izpusti toplogrednih plinov naraščajo. Naomi Klein v svoji zadnji knjigi To vse spremeni: kapitalizem proti podnebju postavi tezo, da učinkovitemu odzivu na podnebne spremembe na poti stoji globalni kapitalizem. Da je ta zaradi svoje potrebe po nenehni rasti, vse večji proizvodnji in vse hitrejšemu izkoriščanju naravnih kot tudi človeških virov povsem nezainteresiran za dejansko spopadanje s podnebnimi spremembami. Kakšna je torej podnebna prognoza v dobi globalnega kapitalizma, smo preverili v tokratni Intelekti. Foto: Posek tropskega pragozda na Sumatri za palmove nasade, Wikipedia, CC


03.11.2015

Je kdo tam zunaj?

Novembra 1960 je Frank Drake, ameriški astronom in astrofizik, zapisal danes znamenito enačbo, s pomočjo katere je hotel oceniti, koliko tehnološko razvitih civilizacij, s katerimi bi Zemljani lahko navezali stik, bi utegnilo obstajati v naši galaksiji. Pri tem je Drake upošteval celo kopico dejavnikov – od tega, koliko zvezd se vsako leto rodi v Mlečni cesti; prek števila zvezd, ki imajo planete, na katerih bi se sploh moglo razviti življenje; do verjetnosti, da evolucijski procesi na takih planetih življenje navsezadnje priženejo od njegovih preprostih, enoceličnih začetkov do visoko inteligentnih bitij, ki so sposobna razviti tehnološko napredno civilizacijo. Ko je Drake dodal še oceno tega, koliko časa bi takšna civilizacija mogla obstajati, to je, koliko let lahko mine, preden podleže kakšni naravni ali tehnološki katastrofi, je dobil sila vznemirljiv, čeprav ne najbolj natančen odgovor. Drakeova enačba je namreč pokazala, da v galaksiji ta hip lahko obstaja vsaj 20 takih civilizacij. Lahko pa jih je, če v enačbo vnesemo bolj optimistične ocene posameznih parametrov, kar 50 milijonov. No, od časa, ko je Drake prvič formuliral to enačbo, je znanost občutno napredovala na prav vseh področjih. S kakšnimi rezultati nas torej oskrbi Drakeova enačba danes? In če je ta rezultat še vedno večji od 1, zakaj potem – čeprav stik z zunajzemeljsko inteligenco prizadevno iščemo že dolga desetletja – še vedno nismo odkrili nikogar tam zunaj? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Nina Gunde-Cimerman z ljubljanske Biotehniške fakultete ter astrofizika dr. Tomaž Zwitter in Gregor Traven s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


27.10.2015

Plodnost na tankem ledu

Materinstvo vse bolj prelagamo. Starostna meja se je v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji zvišala za dobra štiri leta. Slovenke danes prvič rodijo pri 31ih. Če je kontracepcija ženskam omogočila, da premlade niso postale mamice, jim nove tehnologije ponujajo možnost, da to lahko postanejo tudi, ko so starejše. Reproduktivna medicina je sprva pri spočetju otroka pomagala neplodnim parom in pri tem upoštevala le zdravstvene razloge, danes pa se njene metode poslužujejo tudi zdrave ženske. Mlade Američanke in Angležinje se vse pogosteje odločajo, da zamrznejo svoje jajčne celice in s tem preložijo materinstvo. Govorimo o zamrzovanju jajčec iz socialnih razlogov. Pojasnila, premisleke in pomisleke bosta v Intelekti podala eden od vodilnih strokovnjakov za zdravljenje neplodnosti pri nas prof. dr. Veljko Vlaisavljević in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje doktorica Zalka Drglin. Pred mikrofon ju je povabila Barbara Belehar Drnovšek, ki se tudi podpisuje pod današnjo oddajo. Foto: Flickr


20.10.2015

Biotehnologija za domačo rabo

Biotehnologija je nedvomno v razmahu. Poznamo orodja in metode, ki omogočajo natančne posege v genski zapis organizmov, in kot vse, kar ljudje znamo početi, to tudi počnemo. Še več, opremljen s primernim znanjem lahko načeloma vsakdo eksperimentira in spreminja dnk preprostih organizmov. Oprema je cenovno vse bolj dostopna, želene gene se naroči prek spleta, prav tako so na spletu vse potrebne informacije. Z biohekerstvom si je biotehnologija utrla pot iz akademskih krogov in laboratorijev industrije ali vojske, v domače garaže ali javne laboratorije lokalnih skupnosti, čeprav res predvsem v Združenih državah Amerike in ponekod v zahodni Evropi. Nekateri v tem vidijo določen emanipatorni potencial, neke vrste demokratizacijo znanosti ali pa prostor za bolj svobodno uporabo idej. Za druge biohekerstvo predstavlja predvsem nevarnost. Biohekerjem in dometu, ki ga ima oziroma bi ga lahko imelo biohekerstvo, smo se pogovarjali z vodjem laboratoraija za biotehnologijo na Kemijskem institutu v Ljubljani dr. Romanom Jeralom, intermedijsko umetnico in doktorico biomedicine Špelo Petrič, biokemikom dr. Markom Dolinarjem s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in dr. Tonijem Pustovrhom s Centra za proučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Theresa Schubert, Ars Electronica, CC


13.10.2015

Digitalna seksualna revolucija?

Digitalna tehnologija je postala pomemben del našega sveta in tako vse bolj vpliva tudi na partnersko in seksualno življenje posameznikov. Mali oglasi in ženitne posredovalnice so se hitro preselile na splet, popuralizacija pametnih telefonov pa je omogočila tudi uporabo mobilnih aplikacij, ki v realnem prostoru in času omogočajo srečevanje, spoznavanje, spolne stike. Internet je uporabno orodje za seksualne manjšine, med njimi tudi tiste, ki želijo vzporednega spolnega partnerja. Afera Ashley Madison, v kateri so hekerji razkrili, kdo prek spleta išče seksualne partnerje za varanje svojega zakonca, je pokazala, da je prevara partnerja nesprejemljiva bolj kot kadarkoli. Z internetom se je povečala tudi produkcija pornografije. V tokratni oddaji bomo zato odgovorili na vprašanje, ali so spremembe na področju spolnosti že tako pomembne, da moramo govoriti o novi, digitalni seksualni revoluciji? Sogovorniki sociolog spolnosti doktor Ivan Bernik, psihoterapevt doktor Miran Možina in sociolog doktor Roman Kuhar. Pripravlja Urška Henigman.


29.09.2015

Kako lahko je nasesti propagandi?

V zadnjih nekaj mesecih sta v Ljubljani vrata odprli dve razstavi – gre za Stoletje plakata v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter Odloči se pravilno v Narodni in univerzitetni knjižnici –, ki obiskovalcem na ogled ponujata kopico propagandnega gradiva iz časa druge svetovne vojne. Ko danes opazujemo udarne podobe, preproste parole in ne prav sofisticirane simbole, s katerimi so partizani in domobranci nagovarjali svoje sodobnike, si kaj lahko mislimo, da takšni propagandi v letu 2015 ne bi nihče nasedel. Pa je to res? Je propaganda v današnjem svetu izgubila svojo moč? Če smo v povprečju bolj izobraženi, če imamo na voljo več različnih kanalov obveščanja in če si predstavljamo, da nas je spomin na krvavo dvajseto stoletje streznil nasilnih ideologij, ali smo zato že kar imuni na propagando? In če ne – kje najdemo propagando danes? Kaj vse nam pravzaprav sporoča? S kakšnimi sredstvi nas nagovarja? Kdo vse jo širi? V kolikšni meri ji navsezadnje prisluhnemo? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje v studiu so bili zgodovinar dr. Aleš Gabrič, sociolog kulture dr. Primož Krašovec, umetnostna zgodovinarka dr. Cvetka Požar in komunikolog akademik dr. Slavko Splichal. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. fotografija: posneta na razstavi Odloči se pravilno v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani


Stran 23 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov