Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko zdravljenje s konopljo ni več tabu

13.12.2016


V letu 2016 je pomembne korake naprej skupaj z odločevalci naredila tudi slovenska zdravniška stroka. Oprli so se na izsledke študij in tudi na dobro prakso Pediatrične klinike v Ljubljani.

Slovenski zdravniki že 55 otrok poskusno zdravijo s snovmi iz konoplje. Terapijo s sintetičnim kanabidiolom prejemajo otroci z najtežjimi oblikami epilepsije, pri katerih niso pomagala niti najmočnejša protiepileptična zdravila. Ob pregledu rezultatov zdravljenja s kanabidiolom je prof. dr. David Neubauer s Pediatrične klinike v Ljubljani zadovoljen. Pri več kot polovici otrok se je število epileptičnih napadov prepolovilo, ali pa jih sploh ni več.

Uspeh zdravljenja epilepsije s snovmi iz konoplje še zdaleč ni edini. S kanabinoidi ponekod v svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.

Kaj je mit in kaj resnica?

O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Kaj je mit in kaj resnica? Doc. dr. Tanja Bagar, direktorica Inštituta ICANNA.

Nova spoznanja rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnosti uporabe konoplje v uradni medicini. Prihodnost zdravljenja s konopljo je še posebej svetla na tistih področjih, kjer smo neuspešni z zdaj poznanimi zdravili. Prof. dr. Gorazd Drevenšek z Univerze na Primorskem in znanstveni sodelavec Medicinske fakultete v Ljubljani navaja možnost uporabe kanabinoidov v terapiji nekaterih možganskih tumorjev.

Izraelske izkušnje

Raziskovalec na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš opozarja, da konoplja tako kot druga zdravila ni panaceum – ni zdravilo, ki bi pozdravilo vse bolezni. V Izraelu lahko namreč že več kot 25.000 bolnikov s posebnim dovoljenjem konopljo prevzame pri proizvajalcih in jo uporabi za zdravljenje. "V Izraelu je konoplja za bolnike brezplačna. Pridelovalcu morajo plačati le določen pavšal, s katerim pokrije stroške pridelave. Mesečni prispevek znaša 370 šeklov – to je približno 90 evrov. Pri tem ni pomembno, ali bolnik potrebuje 20 ali 200 g konoplje. Ker je konoplja brezplačna, pacient poravna le manipulativne stroške, ki znašajo približno 10 odstotkov najnižje pokojnine. Višina prispevka je torej razumna in vsakomur dostopna. Izraelskim bolnikom se, za razliko od bolnikov v nekaterih drugih državah, kjer je konoplja dosegljiva le na črnem trgu, tudi ni treba bati za njeno kakovost. Natančno vedo, da bodo od pridelovalcev dobili zdravo konopljo, brez bolezni, pesticidov in herbicidov. Gre za čisto rastlino, namenjeno zdravljenju."

V Izraelu je zdravljenje s konopljo možno že od leta 1990. Zdravniki specialisti, vendar ne s področja družinske medicine, o zdravljenju bolnika s konopljo obvestijo ministrstvo za zdravje. To izda dovoljenje, s katerim napoti pacienta do pridelovalca konoplje. "V Izraelu jih je osem. Vsak od njih oskrbuje od tisoč do dva tisoč bolnikov. Odraslim sta na voljo le dve različici konoplje. Lahko ju uporabijo za kajenje, inhaliranje in pa v obliki olja, ki si ga bolnik nakaplja pod jezik," pojasnjuje prof. Hanuš. "Menim, da to ni idealna rešitev. Obstajajo še drugi, boljši načini – kot je na primer uporaba rektalnih svečk, ki pa v Izraelu še niso dovoljene. Pridelovalec konoplje mora bolniku tudi razložiti način uporabe. Začeti mora z majhnim odmerkom, da se konoplje privadi, in če nanj deluje, je to perfektno. Če ne deluje, pa lahko pridelovalec zamenja sorto in jo nadomesti z drugo, ki bolj ustreza bolnikovi bolezni. Različni sevi konoplje namreč zdravijo različne bolezni. Prav tako tudi vsi bolniki niso enaki, če nič drugega se ljudje med seboj razlikujemo že genetsko, kar je v tem primeru zelo pomembno. Pridelovalec ima torej proste roke, da bolniku poišče najbolj odgovarjajočo rastlino."

Uradno okoli 10 odstotkov bolnikov, v praksi pa približno  7, zdravljenje s konopljo opusti, ker jim ne pomaga ali pa jim je po uporabi kanabisa slabo. Nekaterim konoplja preprosto ne ustreza, drugi pa morda v želji, da bi hitro ozdraveli, uporabijo prevelik odmerek. Prof. Hanuš opozarja: "Predoziranje sicer ni smrtno nevarno in ne pušča posledic, vendar pa se številni panično ustrašijo za svoje življenje in pokličejo reševalce. Tudi rekreativni uživalci, ki so vzeli prevelik odmerek, zatrjujejo, da so za vselej opravili s konopljo. Zato je treba biti zelo previden. Prvim majhnim odmerkom naj počasi sledijo večji; vse do količine, ki je potrebna za učinkovito zdravljenje."

Primer ljubljanske pediatrije

Pred dvema letoma so s tovrstnim zdravljenjem najtežjih oblik otroške epilepsije začeli tudi na ljubljanski pediatriji. Terapija s sintetičnim kanabidiolom se je izkazala za zelo učinkovito, kar dr. Neubauer podkrepi s podatki.

Kaj pa samozdravljenje in črni trg?

Prof. Hanuš pojasnjuje, da se lahko bolniki z uporabo konoplje učinkovito spopadejo z znaki in simptomi številnih obolenj: "V nekaterih primerih konoplja tudi zdravi, kar pomeni, da jo lahko zdravniki uporabijo kot del terapije. Vendar pa bolnikom trenutno predpisujejo le paliativne odmerke, ki pa za zdravljenje ne zadostujejo. Poznam bolnike, ki konopljo uporabljajo dva tedna, njihovo zdravstveno stanje se izboljša, vendar pa jim je za nadaljnje zdravljenje zmanjka. Nekateri zato konopljo poiščejo na črnem trgu. Kar pa je tvegano, saj nikoli ne poznajo njene zgodovine; morda gre za sev, ki jim sploh ne pomaga; pa še zelo draga je lahko. To nikakor ni dobra rešitev. Upam, da se bodo razmere kmalu izboljšale."

Ugledni znanstvenik samozdravljenju s konopljo ni naklonjen: "Osebno nasprotujem, da bi sami gojili konopljo, sem tudi proti samozdravljenju z njo. Zakaj? Večina bolnikov je namreč sama ni sposobna pridelati. Zanje mora to narediti nekdo drug. Ta hoče denar, za kakovost pa mu je pogosto le malo mar. Tudi če bolnica ali bolnik sama pridelata konopljo, še vedno ne vesta, kakšna je njena kakovost. Analize so zelo drage, zato njene sestave pred uporabo verjetno ne bosta preverjala. To je velika slabost. Če bolnik svojo konopljo da v analizo in s tem preveri njeno mikrobiološko ustreznost in morebitno vsebnost težkih kovin – potem je vse v redu. Vendar pa sem prepričan, da to le redki storijo, saj so analize drage. Zato je bolje, da zdravljenje s konopljo zaupamo le zdravnikom in zdravstvenemu sistemu; saj ti najbolje vedo, kaj počnejo."

Koraki proti cilju

V Sloveniji je bila konoplja vse do pred kratkim razvrščena na seznam rastlin in snovi, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini. Do prve spremembe je prišlo sredi leta 2014, ko je začela veljati uredba, ki dovoljuje uporabo zdravil na osnovi sintetičnih kanabinoidov. Spremembe zakonodaje v letu 2016 pa nakazujejo še bolj odločne korake k dokončni ureditvi tega področja.

Sodelujejo: otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, mikrobiologinja in predavateljica doc. dr. Tanja Bagar, farmakolog in raziskovalec prof. dr. Gorazd Drevenšek in kemik ter predavatelj prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš, eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje.


Intelekta

899 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Ko zdravljenje s konopljo ni več tabu

13.12.2016


V letu 2016 je pomembne korake naprej skupaj z odločevalci naredila tudi slovenska zdravniška stroka. Oprli so se na izsledke študij in tudi na dobro prakso Pediatrične klinike v Ljubljani.

Slovenski zdravniki že 55 otrok poskusno zdravijo s snovmi iz konoplje. Terapijo s sintetičnim kanabidiolom prejemajo otroci z najtežjimi oblikami epilepsije, pri katerih niso pomagala niti najmočnejša protiepileptična zdravila. Ob pregledu rezultatov zdravljenja s kanabidiolom je prof. dr. David Neubauer s Pediatrične klinike v Ljubljani zadovoljen. Pri več kot polovici otrok se je število epileptičnih napadov prepolovilo, ali pa jih sploh ni več.

Uspeh zdravljenja epilepsije s snovmi iz konoplje še zdaleč ni edini. S kanabinoidi ponekod v svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.

Kaj je mit in kaj resnica?

O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Kaj je mit in kaj resnica? Doc. dr. Tanja Bagar, direktorica Inštituta ICANNA.

Nova spoznanja rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnosti uporabe konoplje v uradni medicini. Prihodnost zdravljenja s konopljo je še posebej svetla na tistih področjih, kjer smo neuspešni z zdaj poznanimi zdravili. Prof. dr. Gorazd Drevenšek z Univerze na Primorskem in znanstveni sodelavec Medicinske fakultete v Ljubljani navaja možnost uporabe kanabinoidov v terapiji nekaterih možganskih tumorjev.

Izraelske izkušnje

Raziskovalec na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš opozarja, da konoplja tako kot druga zdravila ni panaceum – ni zdravilo, ki bi pozdravilo vse bolezni. V Izraelu lahko namreč že več kot 25.000 bolnikov s posebnim dovoljenjem konopljo prevzame pri proizvajalcih in jo uporabi za zdravljenje. "V Izraelu je konoplja za bolnike brezplačna. Pridelovalcu morajo plačati le določen pavšal, s katerim pokrije stroške pridelave. Mesečni prispevek znaša 370 šeklov – to je približno 90 evrov. Pri tem ni pomembno, ali bolnik potrebuje 20 ali 200 g konoplje. Ker je konoplja brezplačna, pacient poravna le manipulativne stroške, ki znašajo približno 10 odstotkov najnižje pokojnine. Višina prispevka je torej razumna in vsakomur dostopna. Izraelskim bolnikom se, za razliko od bolnikov v nekaterih drugih državah, kjer je konoplja dosegljiva le na črnem trgu, tudi ni treba bati za njeno kakovost. Natančno vedo, da bodo od pridelovalcev dobili zdravo konopljo, brez bolezni, pesticidov in herbicidov. Gre za čisto rastlino, namenjeno zdravljenju."

V Izraelu je zdravljenje s konopljo možno že od leta 1990. Zdravniki specialisti, vendar ne s področja družinske medicine, o zdravljenju bolnika s konopljo obvestijo ministrstvo za zdravje. To izda dovoljenje, s katerim napoti pacienta do pridelovalca konoplje. "V Izraelu jih je osem. Vsak od njih oskrbuje od tisoč do dva tisoč bolnikov. Odraslim sta na voljo le dve različici konoplje. Lahko ju uporabijo za kajenje, inhaliranje in pa v obliki olja, ki si ga bolnik nakaplja pod jezik," pojasnjuje prof. Hanuš. "Menim, da to ni idealna rešitev. Obstajajo še drugi, boljši načini – kot je na primer uporaba rektalnih svečk, ki pa v Izraelu še niso dovoljene. Pridelovalec konoplje mora bolniku tudi razložiti način uporabe. Začeti mora z majhnim odmerkom, da se konoplje privadi, in če nanj deluje, je to perfektno. Če ne deluje, pa lahko pridelovalec zamenja sorto in jo nadomesti z drugo, ki bolj ustreza bolnikovi bolezni. Različni sevi konoplje namreč zdravijo različne bolezni. Prav tako tudi vsi bolniki niso enaki, če nič drugega se ljudje med seboj razlikujemo že genetsko, kar je v tem primeru zelo pomembno. Pridelovalec ima torej proste roke, da bolniku poišče najbolj odgovarjajočo rastlino."

Uradno okoli 10 odstotkov bolnikov, v praksi pa približno  7, zdravljenje s konopljo opusti, ker jim ne pomaga ali pa jim je po uporabi kanabisa slabo. Nekaterim konoplja preprosto ne ustreza, drugi pa morda v želji, da bi hitro ozdraveli, uporabijo prevelik odmerek. Prof. Hanuš opozarja: "Predoziranje sicer ni smrtno nevarno in ne pušča posledic, vendar pa se številni panično ustrašijo za svoje življenje in pokličejo reševalce. Tudi rekreativni uživalci, ki so vzeli prevelik odmerek, zatrjujejo, da so za vselej opravili s konopljo. Zato je treba biti zelo previden. Prvim majhnim odmerkom naj počasi sledijo večji; vse do količine, ki je potrebna za učinkovito zdravljenje."

Primer ljubljanske pediatrije

Pred dvema letoma so s tovrstnim zdravljenjem najtežjih oblik otroške epilepsije začeli tudi na ljubljanski pediatriji. Terapija s sintetičnim kanabidiolom se je izkazala za zelo učinkovito, kar dr. Neubauer podkrepi s podatki.

Kaj pa samozdravljenje in črni trg?

Prof. Hanuš pojasnjuje, da se lahko bolniki z uporabo konoplje učinkovito spopadejo z znaki in simptomi številnih obolenj: "V nekaterih primerih konoplja tudi zdravi, kar pomeni, da jo lahko zdravniki uporabijo kot del terapije. Vendar pa bolnikom trenutno predpisujejo le paliativne odmerke, ki pa za zdravljenje ne zadostujejo. Poznam bolnike, ki konopljo uporabljajo dva tedna, njihovo zdravstveno stanje se izboljša, vendar pa jim je za nadaljnje zdravljenje zmanjka. Nekateri zato konopljo poiščejo na črnem trgu. Kar pa je tvegano, saj nikoli ne poznajo njene zgodovine; morda gre za sev, ki jim sploh ne pomaga; pa še zelo draga je lahko. To nikakor ni dobra rešitev. Upam, da se bodo razmere kmalu izboljšale."

Ugledni znanstvenik samozdravljenju s konopljo ni naklonjen: "Osebno nasprotujem, da bi sami gojili konopljo, sem tudi proti samozdravljenju z njo. Zakaj? Večina bolnikov je namreč sama ni sposobna pridelati. Zanje mora to narediti nekdo drug. Ta hoče denar, za kakovost pa mu je pogosto le malo mar. Tudi če bolnica ali bolnik sama pridelata konopljo, še vedno ne vesta, kakšna je njena kakovost. Analize so zelo drage, zato njene sestave pred uporabo verjetno ne bosta preverjala. To je velika slabost. Če bolnik svojo konopljo da v analizo in s tem preveri njeno mikrobiološko ustreznost in morebitno vsebnost težkih kovin – potem je vse v redu. Vendar pa sem prepričan, da to le redki storijo, saj so analize drage. Zato je bolje, da zdravljenje s konopljo zaupamo le zdravnikom in zdravstvenemu sistemu; saj ti najbolje vedo, kaj počnejo."

Koraki proti cilju

V Sloveniji je bila konoplja vse do pred kratkim razvrščena na seznam rastlin in snovi, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini. Do prve spremembe je prišlo sredi leta 2014, ko je začela veljati uredba, ki dovoljuje uporabo zdravil na osnovi sintetičnih kanabinoidov. Spremembe zakonodaje v letu 2016 pa nakazujejo še bolj odločne korake k dokončni ureditvi tega področja.

Sodelujejo: otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, mikrobiologinja in predavateljica doc. dr. Tanja Bagar, farmakolog in raziskovalec prof. dr. Gorazd Drevenšek in kemik ter predavatelj prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš, eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje.


06.08.2019

Ali bomo pravočasno našli zamenjavo za antibiotike?

Dvomov ni več: vedno pogosteje antibiotiki ne primejo, kot bi morali. Zakaj? Odgovor že dolgo ni neznanka: vedno več bakterij je razvilo odpornost na antibiotike. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in spolnih bolezni, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran in bolnišnične okužbe. Po besedah dr. Bojane Beović iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani imamo že tudi v Sloveniji primere okužb z bakterijami, ki so odporne na vse znane antibiotike. Situacija se bo še poslabšala, saj naj bi po najbolj črnih napovedih leta 2050 zaradi odpornih bakterij na svetu vsaki dve sekundi umrl en človek. Svetovna zdravstvena organizacija je zato razraščajočo odpornost bakterij na antibiotike uvrstila med deset največjih zdravstvenih groženj in hkrati izzivov našega časa. V oddaji Intelekta bomo problem osvetlili z domačimi in tujimi strokovnjaki. Sodelujejo: prof. dr. Bojana Beović (UKC Ljubljana), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, prof. dr. Tomaž Bratkovič in prof. dr. Stanislav Gobec (vsi Fakulteta za farmacijo Ljubljana) ter dr. Rex Clements (Sandoz). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc.


30.07.2019

Redke zemlje med zelenimi tehnologijami in kitajskim monopolom

Sodobna tehnologija je danes kos vse bolj sofisticiranim nalogam. In to v veliki meri tudi zaradi materialov, ki se skrivajo v njihovem jedru, čeprav tem le redko posvečamo pozornost. Ena izmed ključnih sestavin celega spektra visokotehnoloških naprav so tudi tako imenovane redke zemlje. Gre za skupino elementov, o katerih se le redko kaj sliši, pa vendar so danes vsepovsod. Najdemo jih v skoraj vseh elektronskih napravah, ključne so za razvoj zelenih tehnologij, najdemo jih v medicinskih skenerjih in satelitih, daleč največ pa jih je v vojaških napravah. V zadnjem času so se redke zemlje znašle nekoliko bolj v ospredju zaradi trgovinske vojne med svetovnima velesilama. Kitajska stran je namreč namignila na možnost, da njihov izvoz prepove. Ko gre za redke zemlje pa ima Kitajska tako rekoč monopol. Azijska velesila namreč po ocenah proizvede 70 odstotkov redkih zemelj na svetu, predela pa jih okoli 90 odstotkov, zato bi imela takšna odločitev nedvomno resne posledice za celo vrsto panog. Toda pridobivanje redkih zemelj je izredno umazan postopek in dolga leta je bila večina držav, ki sicer tudi imajo ustrezne depozite teh elementov, povsem zadovoljna, če lahko umazano delo prepustijo Kitajski. Kitajska pa je to področje tudi zelo načrtno in sistematično razvijala. In z novimi odkritji in aplikacijami je v zadnjih desetletjih pomen redkih zemelj za visoko tehnologijo strmo naraščal. In danes bi se jim praktično ne mogli odreči. Zaradi njih so namreč lahko elektronske naprave prikladno majhne, zasloni bleščeči in električni avtomobili kos razdaljam, ki sploh omogočajo za njihovo širšo uporabo. Iskanje alternativ kitajskemu monopolu je danes postalo nujno, a vsekakor ne bo enostavno. Foto:Pixabay, cc


23.07.2019

Novodobne rojstnodnevne zabave

Novodobna praznovanja otroških rojstnih dni presegajo mejo zdravega razuma, intimni družinski prostor odpirajo javnosti, na družbenih omrežjih iščejo potrditve v številu všečkov, na njih pa svoje moči in družbeni status merijo predvsem starši. To so le nekatere ugotovitve sogovornikov v oddaji Intelekta, v kateri se med drugim sprašujemo, ali so tovrstna praznovanja že dosegla vrh, kakšen vpliv imajo nanje spletni vplivneži ter kako, če sploh, takšne potrošne zabave vplivajo na razvoj vrednot pri otrocih. Gostje oddaje so antropolog iz ZRC SAZU Dan Podjed, strokovnjakinja za marketing Ana Ivandić in mladi raziskovalec s katedre za razvojno psihologijo na FF v Ljubljani Žan Lep.


16.07.2019

Na pragu vesoljskega veka?

Bilo je pred skoraj 50 leti, 20. julija 1969, malo po deveti zvečer po srednjeevropskem času, ko je lunarni modul Eagle pristal na površju Meseca. Ko so se šest ur pozneje odprla vrata ameriškega vesoljskega plovila in je Neil Armstrong napravil tisti majhen korak za človeka pa obenem orjaški skok za človeštvo, so ljudje po vsem svetu menda verjeli, da smo se vsi skupaj nenadoma znašli v novi zgodovinski dobi: v vesoljskem veku. A tega sklepanja nadaljnji razvoj nekako ni potrdil; Armstrongu je v naslednjih treh letih sicer sledilo še 11 astronavtov, potem pa je Nasa sklenila program Apollo in tako od decembra 1972 nihče več ni obiskal Zemljinega naravnega satelita. To seveda ne pomeni, da se naše vedenje o vesolju nasploh in osončju posebej še naprej ne povečuje, prav nasprotno, a človeške posadke so pri raziskovanju kozmosa izpodrinili teleskopi, roboti in sonde. Bi pa ameriške astronavte, ruske kozmonavte, kitajske tajkonavte in druge pionirje osvajanja osončja lahko že v kratkem ponovno videli na drznih poteh – v vseh pomembnih vesoljskih agencijah, poleg že omenjenih tudi v indijski in evropski, so v zadnjih letih namreč začeli intenzivno razmišljati o obuditvi misij s človeškimi posadkami, misij, ki naj bi nas srednjeročno vrnile na Luno, dolgoročno pa nas celo poslale na Mars. Govori se tudi o tem, da bi lahko objekte v našem osončju v dogledni prihodnosti začeli izkoriščati v gospodarske namene. Najbolj drzni vizionarji pa, jasno, sanjajo že kar o kolonizaciji Meseca in Marsa. Kako uresničljivi pravzaprav so vsi ti načrti? Zakaj jih po slabega pol stoletja dolgem mrku danes spet snujemo? In kako nam bodo, če bodo navsezadnje uspešno realizirani, pomagali razširiti horizonte znanja? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Naši gostje so bili: ekonomist, zunanji sodelavec ljubljanske Ekonomske fakultete, Igor Feketija; astrofizičarka in predavateljica na novogoriški Fakulteti za naravoslovje, dr. Andreja Gomboc; pa inženir elektrotehnike in predavatelj na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Iztok Kramberger; ter, ne nazadnje, astrofizik, predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Tomaž Zwitter. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Ponciano (Pixabay)


08.07.2019

50 let Parade ponosa

Petdeset let mineva od policijske racije v zdaj že znamenitem lokalu Stonewall Inn v New Yorku, ki je sprožila prvi odpor istospolno usmerjenih oseb proti policijskemu nasilju. Vstaja, ki so ji v naslednjih letih sledili upori tudi v drugih mestih, pomeni začetek boja za pravice članov in članic LGBT skupnosti. V Sloveniji je Parada ponosa letos potekala devetnajstič, tokrat pod sloganom “Presežimo kulturo sovraštva” in z jasnim sporočilom, da problematika širjenja sovražnega in diskriminatornega govora, postaja vse bolj sprejemljiv način političnega, družbenega in javnega delovanja. O tem, kje smo v Sloveniji in v tujini na področju doseganja enakopravnosti in enakovrednosti vseh članov in članic družbe, smo govorili v tokratni Intelekti. Z nami so bili Vesna Štefanec iz Društva Parada ponosa, pisateljica Suzana Tratnik, aktivista za človekove pravice Lovro Centrih in Mitja Blažič ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.


02.07.2019

Od gosjega peresa do Scrivenerja

Pred 10-ti leti se je izjemno povečala moč računalnikov, kar je povzročilo pravo revolucijo na področju jezikovnih tehnologij. Razvoj globokih nevronskih mrež je omogočil oblikovanje številnih orodij za pisanje, od Autoccorecta in Grammarlyja do Scrivinerja in Ulyssesa, ki prevzemajo vlogo lektorjev in urednikov. Kaj pa avtorjev? Naše pametne naprave že skoraj samostojno pišejo kratka sporočila. Kako pa je s kompleksnejšimi teksti? Ali umetna inteligenca zna napisati agencijsko novico, novinarski članek, scenarij, pesem ali roman? Je to za človeka zanimivo branje? O vlogi umetne inteligence pri ustvarjanju literarnih del v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman. Sogovorniki: Nejc Gazvoda, Jure Karas, dr. Miha Kovač in dr. Marko Robnik Šikonja.


25.06.2019

Slovenska mladina pod stresom in vplivom individualizacije

Ob začetku poletnih počitnic in na dan državnosti bo naše izhodišče najnovejša raziskava Slovenska mladina 2018/2019, ki govori o vrednotah, življenjskem stilu, mobilnosti, religiozni usmerjenosti, politični angažiranosti mladih ter njihovih navadah preživljanja prostega časa in željah glede državne ureditve. Raziskovalci so prišli do ugotovitev, da so mladi v Sloveniji v primežu individualnosti, prekarnosti in stresa. Več pa v oddaji Intelekta.


18.06.2019

Meteorološka znanost - med človekom in visoko tehnologijo

Vreme nas vse zanima. Tudi polna usta negodovanj imamo glede napovedi, čeprav se nihče od nas laikov nanje ne spozna. Tudi naše predstave o napovedovanju vremena so zelo, zelo površne in zdi se, da si meteorologijo predstavljamo zelo in preveč popreproščeno. Vendarle je to znanost, zelo kompleksna znanost, ki vključuje poleg številnih (zdaj) naprednih tehnologij in modelov, tudi skorajda eruditsko znanje fizike, matematike in še marsičesa. Predvsem človeka strokovnjaka. Meteorološka znanost je postala s pomočjo računalnikov, satelitov, modelov vedno bolj sofisticirana. Koliko in v čem so zato njene napovedi vremena in klimatskih sprememb bolj natančne in zanesljive in kako daljnosežne so sploh lahko? Kako se je meteorološka znanost razvijala in kaj vse danes uporabljajo meteorologi pri svojih vremenskih napovedih ter kako uporabne so tiste ljudske? O vsem tem v tokratni oddaji z vodilnimi strokovnjaki tega področja pri nas. Z nami bodo univerzitetni diplomirani meteorologi: Brane Gregorčič z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki ima več kot 30 let praktičnih izkušenj pri napovedovanju vremena, prof.dr. Jože Rakovec s katedre za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko UL ter dr. Žiga Zaplotnik podoktorski raziskovalec na FMF UL. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


11.06.2019

Nanodelci so povsod okoli nas

O nanodelcih v zadnjem času slišimo vse več in v najrazličnejših kontekstih, naj gre denimo za govor o najmanjših delcih v onesnaženem zraku ali za najsodobnejše nanomateriale, z vrsto zanimivih in koristnih lastnosti. Nanotehnologija velja za eno najbolj obetavnih in ključnih področij nadaljnjega tehnološkega razvoja in številni nanomateriali so si s svojimi posebnimi lastnostmi že dobro utrli pot na različna področja, od elektronike in gradbeništva, do prehrambne in kozmetične industrije, pa v medicino, farmacijo in še marsikam. Pravzaprav se zdi, kot da so povod. Zato kljub prednostim, ki jih prinašajo, morda ni presenetljivo, da zbujajo tudi nekaj nelagodja. Kako naj vemo, kaj v okolju počnejo vsi ti nanodelci in kakšen je njihov vpliv na organizme, tudi na ljudi. Konec koncev gre za izredno majhne delce, katerih posebne lastnosti izvirajo prav iz njihovih nano dimenzij, te pa jim tudi omogočajo, da se vedejo povsem drugače, kot bi se ista snov nekoliko večje velikosti. Kje in do kolikšne mere je nelagodje, ki se tu poraja, utemeljeno, koliko pa je povsem odveč? Kdaj so nanodelci dejansko škodljivi in kakšne možnosti uporabe po drugi strani odpirajo, da so deležni tolikšne pozornosti, naj gre za raziskave ali za njihovo uporabo v povsem konkretnih izdelkih? Tem vprašanjem smo se posvetili v Intelekti. V studiu so bile prof. dr. Damjana Drobne, vodja skupine za nanobiologijo in nanotoksikologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, prof. dr. Maja Remškar odseka za fiziko trdnihe snovi Inštituta "Jožef Stefan" in prof. dr. Julijana Kristl, vodja raziskovalne skupine za nanotehnologijo in nanozdravila na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani s Fakultete za farmacijo. Foto:Pixabay


04.06.2019

Ob 100. obletnici volilne pravice Američank - vojna proti pravicam žensk

4. junija leta 1919 je ameriški senat sprejel 19. amandma, s katerim je Američankam zagotovil volilno pravico. Po stotih letih je situacija za Američanke precej drugačna od pričakovane. Priče smo poskusom ponovne retradicionalizacije družbe, pojavljajo se težnje po odvzemanju že priborjenih pravic. Položaj žensk se v nekaterih pogledih izrazito slabša. V Združenih državah Amerike mediji že nekaj časa govorijo o Trumpovi vojni proti ženskam. Tudi v Evropi so trendi slabšanja položaja žensk zaskrbljujoči. O vzrokih in posledicah aktualnega globalnega dogajanja v zvezi s pravicami žensk bomo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Z nami so bile dekanja Fakultete za socialno delo prof. dr. Vesna Leskošek, sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete ter politologinja in raziskovalka Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov. Oddajo je pripravila Martina Černe.


28.05.2019

Tehnologije športu odvzemajo človeški faktor

Tekmovalni šport se je z razvojem tehnologije spremenil na številnih področjih. Športniki s pomočjo senzorjev in meritev ves čas izboljšujejo svoje telesne sposobnosti, najnovejša oprema z novimi materiali omogoča vse boljše rezultate, zmogljive kamere zabeležijo vsak gib in vsako napako, razvoj videa pa omogoča vznemirljive video prenose, ki kljub veliki pestrosti vsebin na naših ekranih še vedno pritegnejo ogromno gledalcev in pomagajo ustvarjati to milijardno industrijo. Postavlja pa se vprašanje, ali izguba človeškega faktorja športu kaj odvzema? Kdo pravzaprav tekmuje – športniki ali tehnologije? V studiu so o tem razpravljali filozof dr. Milan Hosta, dr. Janez Vodičar s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in športni novinar Radia Slovenija Aljaž Golčer. Z njimi se je pogovarjala Urška Henigman.


21.05.2019

Družba znanja ali družba neznanja?

Letos pozno jeseni bomo slavnostno obeleževali stoletnico ustanovitve ljubljanske univerze, bržčas ene ključnih institucij slovenskega dvajsetega stoletja. A še preden se prepustimo jubilejni vznesenosti, se lahko pomudimo še pri eni okrogli obletnici, tesno povezani z univerzo: pozno spomladi 1999, pred dvajsetimi leti torej, so ministri za izobraževanje iz 29 evropskih držav podpisali tako imenovano Bolonjsko deklaracijo, ki je v visoko izobraževanje na stari celini uvedla pomembne ter daljnosežne spremembe. Z uvedbo petletnega dvostopenjskega študija, ki ima za deklariran cilj predvsem poučevanje tistih znanj in takšnih kompetenc, ki jih evropsko gospodarstvo potrebuje v tekmi na globalnem trgu, z ukrepi, ki naj bi tesneje povezali znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki poteka na univerzah, z industrijo, ter z oblikovanjem vseevropskega sistema kreditov in točkovanj, ki naj bi omogočil primerljivost diplom in olajšal prehajanja študentov in profesorjev med različnimi univerzitetnimi okolji v prostoru med Lizbono in Vladivostokom, naj bi zagotovili, da se bo v Evropi sčasoma oblikovala tako imenovana družba znanja, pripravljena na véliko konkurenčno soočenje z Vzhodno Azijo in Severno Ameriko. Pa se je to res zgodilo? In tudi če se je, ali so študentki in študentje, ki gredo zdaj skozi bolonjsko izobraževanje, še vedno deležni tudi vsega tistega, kar smo ne neutemeljeno pričakovali od univerze včasih: da bo namreč mlade ljudi omikala, jim široko odprla horizonte in jih navsezadnje oblikovala v samostojne, polno realizirane posameznice in posameznike, ki morejo misliti z lastnimi glavami? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Dvajsetletne rezultate bolonjske reforme so nam pomagali misliti dr. Primož Krašovec, predavatelj na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, pa dr. Rastko Močnik, upokojeni profesor z istega oddelka iste visokošolske ustanove, ter dr. Pavel Zgaga, predavatelj na Oddelku za temeljni pedagoški študij Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in v času sprejetja bolonjske deklaracije državni sekretar, pozneje pa tudi minister za šolstvo in šport Republike Slovenije. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: harishs (Pixabay)


07.05.2019

Osovražen kitolov se vrača v japonsko morje

Medijske podobe lova na kite in delfine v večjem delu javnosti zbujajo odpor in negativna čustva. Čeprav je leta 1986 začela veljati prepoved komercialnega kitolova, so nekatere države z njim nadaljevale. Med njimi je bila tudi Japonska, ki pa je te mogočne morske sesalce lovila in ubijala le še v raziskovalne namene. Decembra pa so sporočili, da se umikajo iz Mednarodne komisije za kitolov in letošnjega julija v svojih vodah ponovno uvajajo tudi komercialni kitolov. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. V oddaji Intelekta se bomo vprašali, kakšne bodo posledice japonske odločitve? Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so svetovna morja enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Ladja Nisshin Maru vleče mrtvega ščukastega kita na krov ©Sea Shepherd / Marianna Baldo


30.04.2019

Ko stroji odločajo o življenju in smrti, kaj ostane ljudem?

Avtonomna orožja se zdijo stvar znanstvene fantastike. Žal niso. S tehnološkega vidika so že danes povsem izvedljiva. Gre za orožja, ki so opremljena z napredno umetno inteligenco in so zmožna samostojnega odločanja, katero tarčo bodo napadla, koga bodo ubila. Načeloma ima danes še vedno človek zadnjo besedo in izda ukaz za napad. Številni obrambni sistemi pa so že v tem trenutku bolj samostojni. In v praksi je lahko meja med zgolj pametnim, avtomatiziranim orožjem, ki ga od daleč pri ključnih odločitvah vendarle upravlja človek, in avtonomnim orožjem zelo zamegljena; posledice tega, da odločitev o življenju in smrti v nekem trenutku prevzame stroj, pa izredno daljnosežne. Toda razvoj gre brez dvoma naglo v tej smeri in morda se utegnemo v kratkem znajti na drugi strani te izredno odločilne ločnice. Gostje oddaje so eden pionirjev razvoja umetne inteligence, akademik prof. Ivan Bratko, filozof dr. Luka Omladič in pravnik izr. prof. dr. Aleš Završnik. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Pixabay


23.04.2019

Pestro posmrtno življenje literarnih revij

Če pogledamo malo dlje v preteklost, hitro ugotovimo, da so literarne revije igrale nenavadno pomembno vlogo v slovenskem javnem življenju. Na straneh publikacij, kot so bile – ali so še – Ljubljanski zvon, Dom in svet, Sodobnost, Revija 57, Perspektive, Nova revija in Literatura, se je v zadnjih stotih letih in več pač zrcalil duh slovenskega časa. Tu so se vedno znova artikulirale ideje, ki so v pomembni meri določale kolektivne predstave o tem, kaj je lepo, kaj dobro in kaj pomembno v slovenskih življenjih. Tu so se kresala mnenja o tem, kako naprej v poljih politike, gospodarstva, družbeno pogojenih medčloveških odnosov ali znanstvene in umetnostne produkcije. Natanko prek literarnih revij so v naš intelektualni prostor iz tujine prihajale tudi nove estetike in filozofije, ki so potem oplajale ustvarjalnost in mišljenje pri nas. Tako je bilo nekoč; kaj pa danes? – Da se, gledano v globalnem merilu, bralstvo tradicionalnih, tiskanih medijev nezadržno krči, čivkajo že vrabci. Da se, prav tako v globalnem merilu, družbeni pomen, ki ga pripisujemo vsestranski razgledanosti oziroma široki omiki, manjša, je tudi obče znano. Če pa k temu prištejemo še spoznanje, da imamo na Slovenskem zdaj celo vrsto drugih, to je: političnih, znanstvenih, gospodarskih in kulturnih institucij, ki so prav tako poklicane k poganjanju javne debate, tedaj ni več jasno, ali literarne revije kdorkoli sploh še potrebuje. Je, nekoliko drastično rečeno, slovenska literarna revija kratko malo umrla, a nas o tem ni še nihče uradno obvestil? Ali pa je v zadnjih desetletjih vendarle našla druge, tako analogne kakor digitalne načine, kako biti relevantna tudi v 21. stoletju? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč naši tokratni gostje: pisatelj, knjižni urednik, predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete ter pred tremi desetletji soustanovitelj revije Literatura, dr. Andrej Blatnik, pa literarni kritik, knjižni urednik in publicist, pred leti urednik spletne literarne revije AirBeletrina, zdaj pa glavni urednik literarne revije Mentor, dr. Aljoša Harlamov, ter literarna in gledališka kritičarka, knjižna urednica, novinarka in urednica kulturne redakcije pri mariborskem Večeru, Petra Vidali. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


16.04.2019

Glifosat buri duhove

Herbicid glifosat spremlja slab sloves. Če je njegova raba v zadnjih treh desetletjih porasla za stokrat in še vedno narašča, se tudi med ljudmi povečujeta zaskrbljenost in strah. Razprave o škodljivosti glifosata ne potihnejo, prav nasprotno; vse glasnejše so. Eni trdijo, da ogroža zdravje ljudi in povzroča raka; drugi, da je strupen za živali; tretji opozarjajo, da ni boljšega; četrti kažejo na študije, ki ne dajejo jasnih in enoznačnih odgovorov. Čeprav bi o glifosatu morala v prvi vrsti odločati stroka, pa se vedno bolj zdi, da imajo škarje in platno v rokah lobiji ter politika. V oddaji Intelekta bomo predstavili nekatere aktualne vidike uporabe herbicida glifosat v našem okolju. Sodelujejo: Štefan Domej (Rinkole pri Pliberku), Heidi Hautala (Evropski parlament), Anca Paduraru (Evropska komisija) in Erich Roscher (Kmetijska zbornica Celovec). Svoje poglede bodo delili tudi prof. dr. Janko Božič (Biotehniška fakulteta), dr. Jernej Drofenik (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), prim. Lucija Perharič (NIJZ), Sonja Tomšič (Onkološki inštitut) in prof. dr. Vesna Zadnik (OI). Novinarji: Petra Kos Gnamuš, Igor Jurič, Nina Slaček in avtor Iztok Konc. Foto: LJNovaScotia/ Pixabay


09.04.2019

"Človek je toliko vreden, kolikor ima v sebi ljubezni"

Rihard Jakopič, pionir slovenskega impresionističnega slikarstva, eden ključnih umetnikov prve polovice 20. stoletja pri nas. Ob 150. obletnici njegovega rojstva bomo v oddaji spomnili in razgrnili, zakaj je bil Jakopič tako izjemna osebnost slovenske umetnosti in zakaj si posebnega mesta v našem umetniškem panteonu ni zaslužil le kot slikar, temveč tudi kot človek, ki je umetnost strateško vpel v širši družbeni okvir. Gostimo dr. Andreja Smrekarja, muzejskega svetnika iz Narodne galerije, in Dragico Trobec Zadnik, nekdanjo kustosinjo in muzejsko svetnico Mestnega muzeja Ljubljana, oba velika poznavalca življenja in dela Riharda Jakopiča.Avtorica oddaje je Liana Buršič


02.04.2019

Mednarodne raziskave znanja

Slovenski šolarji v primerjavi z vrstniki po svetu imajo v šoli manj pouka, manj domačih nalog, manj ocen. Kje so razlogi, da kljub temu ne marajo šole in so z njo nezadovoljni njihovi starši?


26.03.2019

Od Grete do rumenih jopičev

Ob mednarodnem dnevu žensk so potekali protesti proti nasilju nad ženskami, teden pozneje so šolarji in dijaki zahtevali ukrepe proti podnebnim spremembam, v soboto so uporabniki spleta protestirali proti novi evropski direktivi o avtorskih pravicah, v Londonu je milijon ljudi zahtevalo nov referendum o brexitu, rumeni jopiči v Franciji zahtevajo višje plače in pravičnejšo razporeditev bogastva, v Srbiji protestniki zahtevajo odstop srbskega predsednika. Pred petdesetimi leti so mladi na množičnih študentskih demonstracijah spremenili tok zgodovine. Se to danes še lahko zgodi? Ali pa živimo v času, ko protestnikov nihče ne jemlje več resno? S sogovorniki dr. Jelko Zorn, dr. Gorazdom Kovačičem, Miho Blažičem N'tokom in dr. Dejanom Blažičem se je pogovarjala Urška Henigman. foto: niekverlaan/pixabay


19.03.2019

Za vsak rak konoplja raste?

V Sloveniji po ocenah kar 80 odstotkov onkoloških bolnikov prej ali slej poseže po kakem pripravku iz konoplje. CBD lahko denimo brez težav kupimo v specializiranih trgovinah ali naročimo po spletu, čeprav je uradno prepovedan. Toda gre za sivo cono, kjer ni nadzora in ne moremo vedeti, kaj smo dejansko kupili. Konoplja oziroma pripravki iz nje se vse pogosteje uporabljajo v medicinske namene in pri lajšanju simptomov vrste bolezni od epilepsije, multiple skleroze, avtizma in tudi pri blaženju stranskih učinkov kemoterapije. Najnovejše raziskave kažejo, da je potencial še neprimerljivo večji. Toda zaradi nedorečene zakonodaje in pomanjkljivega nadzora je v praksi situacija tako za bolnike kot za raziskovalce vse prej kot idealna. Bo Slovenija uredila to področje in omogočila raziskave, ki bi prinesle številne koristi, preverjamo v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Pixabay, cc


Stran 14 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov