Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V kibernetskem prostoru poteka nova hladna vojna

16.10.2018


Evropski mesec kibernetske varnosti za varnost in ne prevaranost na spletu

Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Geslo letošnje kampanje je »Varni ali prevarani«, ta pa nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov.

Evropski mesec kibernetske varnosti je vseevropska kampanja, ki spodbuja ozaveščenost o informacijski varnosti in prepoznavanje kibernetskih groženj. Ob letošnji akciji so v sklopu programa Varni na internetu pripravili kampanjo »Varni ali prevarani«. Ta opozarja manjša podjetja in njihove zaposlene na spletna tveganja, ki lahko povzročijo resno finančno škodo. Potem ko so se v prejšnjih letih bolj posvečali individualnim uporabnikom, so letos torej pozornost namenili malim podjetnikom. Zakaj so se osredotočili prav na njih? Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert:

Ker mislimo, da je problem majhnih podjetij to, da nimajo svoje IT-ekipe. Mi jim moramo pomagati z nasveti, kako zmanjšati tveganja.

Direktorska prevara, vrivanje v elektronsko pošto in izsiljevalski virusi so prevare, ki so to poletje povzročale največjo škodo. Na teden so prijeli povprečno 20 prijav. Za kakšne prevare gre? Gre za primer socialnega inženiringa, ki meri na računovodje. Spletni goljufi poiščejo vse potrebne informacije na spletni strani podjetja, nato ponaredijo elektronsko sporočilo, v katerem se lažno predstavijo kot direktor podjetja in računovodji pošljejo elektronsko sporočilo, v katerem prosijo za nakazilo večje vsote denarja na račun v tujini. Veliko nevarnost za podjetja, ki poslujejo s tujino, pomenijo tudi vdori v elektronsko poslovno komunikacijo. Hekerji se namreč v ključnem trenutku, pred sklenitvijo posla, vrinejo v poslovno komunikacijo in preusmerijo plačila na svoj račun. Napadi z izsiljevalskimi virusi so se množično pojavili konec leta 2015. Spomnimo. Izsiljevalski virusi zaklenejo vse datoteke na računalniku in jih v zameno za plačilo odkupnine, najpogosteje v bitcoinih, spet odklenejo. Brez varnostne kopije je edina možnost za pridobitev ukradenih datotek plačilo zahtevanega zneska.

Ta hip najpogostejši kibernetski napadi v Sloveniji so torej kraje finančnih sredstev ob pomoči socialnega inženiringa, ki meri na računovodje malih podjetij. Je to trend tudi v svetu? Sploh lahko govorimo o svetovnih trendih spletnega kriminala? Prisluškovanje je danes lažje kot kadar koli prej, virus lahko uniči jedrske centrifuge, kibernetski napad lahko povzroči izpade elektrike, izsiljevalski virus lahko prizadene javno zdravstvo ali tovarno avtomobilov, lažne novice, ta sodobna propaganda, spremenijo rezultate volitev. Poteka v kibernetskem prostoru že nova vojna? Gorazd Božič pritrjuje:

Lahko rečemo, da gre za neko obliko hladne vojne, v kateri se poskuša ukrasti informacije ali pa povzročati zmedo. To lahko vidimo na primeru Ukrajine, kjer kaže, da so državno sponzorirani akterji napadli električno omrežje, v ZDA pa je Rusija vplivala na volitve.

Videli smo, da kibernetski napadi lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Pa so lahko tudi uničujoči? Inštitut Jožefa Stefana je v okviru svojega Infosec seminarja, serije predavanj o informacijski varnosti, v Slovenijo povabil profesorja Davida Fahrenkruga, ki na univerzi v Georgetownu predava o kibernetskem vojskovanju. Vprašali smo ga, ali obstaja kibernetsko orožje, ki bi bilo enakovredno atomski bombi? Ali obstaja rdeči gumb za kibernetsko bombo?

Nič ni enakovrednega atomski bombi. Jedrsko orožje je sui generis, popolnoma svoja kategorija. Carl von Clausewitz je v začetku 19. stoletja razpravljal o totalni vojni in to razpravo hitro končal z besedami – vendar v resničnosti je vojna omejena. Jedrska orožja so to spremenila in ustvarila možnost, da tako rekoč v trenutku izbrišeš državo z obličja Zemlje. Z jedrskim orožjem lahko povzročite popoln poraz druge države. Nobeno drugo orožje ne pride niti blizu temu, vključno s kibernetskim prostorom. Ne znam napovedovati prihodnosti, vendar, kot smo videli v preteklosti, izguba informacij še ni povzročila propada države. Obstaja pa izjema, ko informacija lahko povzroči uničenje, in to je seveda, če gre za informacije, povezano z jedrskim orožjem.

Povezanih pametnih naprav, s katerimi si delimo življenjski prostor, je vse več. Internet stvari, avtonomna povezana vozila, osebni govorni asistenti, droni, prenosljive tehnologije, vsadki, roboti, umetna inteligenca – vse se razvija izredno hitro. Vemo, da so naše naprave ranljive, kot uporabniki jih moramo ves čas posodabljati. Zato je za varno rabo v vsakdanjem življenju ključno znanje o novih tehnologijah in nevarnostih. Medtem ko je digitalnim migrantom informacijsko komunikacijska revolucija odprla vrata v nov svet, so se najmlajši v ta svet že rodili. Čeprav so digitalni domorodci, pa to še ne pomeni, da ne potrebujejo vodenja in ozaveščanja o nevarnostih. Česa jih lahko naučijo odrasli? Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si:

Mladi običajno zelo dobro obvladajo posamezno napravo, ko pa pridemo na vsebine, tam, kjer se zgodi največ zlorab, tam so pa velikokrat bosi. Zato je pomembno, da jim starejši predstavimo zorni kot, ki smo ga pridobili z izkušnjami. Tako kot otroke naučimo varne hoje po cesti, jih moramo naučiti varne uporabe interneta, preden mu dovolimo samostojen dostop do interneta.

Družbena omrežja so postala sestavni del vsakodnevnega komuniciranja. Pa imajo več pozitivnih kot negativnih učinkov na posameznika in družbo? Objavljanje, deljenje in všečkanje zahteva veliko pozornosti, pogosta raba družbenih omrežij slabo vpliva na samopodobo, saj ta ponujajo pretirano srečno in privlačno sliko realnosti. Sprememba algoritma prikazovanja objav ne spreminja le zanimanja uporabnikov, temveč tudi njihovo razpoloženje. Seveda pa ne smemo pozabiti na personalizirano oglaševanje, problematične nastavitve varnosti in zasebnosti, lažne novice in propagando. Kot pa že sami žal predobro vedo, so družbena omrežja tudi prostor obrekovanja, izsiljevanja, ustrahovanja in širjenja laži. Na safe.si mladim svetujejo glede varne rabe, ponujajo pa tudi vsebine za starše in učitelje. Na spletnem portalu Varni na internetu so na voljo izobraževalna gradiva, preizkus znanja za uporabnike interneta in različne vsebine s ključnimi poudarki zagotavljanja informacijske in omrežne varnosti v podjetju in tudi v vsakdanjem življenju doma.


Intelekta

896 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

V kibernetskem prostoru poteka nova hladna vojna

16.10.2018


Evropski mesec kibernetske varnosti za varnost in ne prevaranost na spletu

Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Geslo letošnje kampanje je »Varni ali prevarani«, ta pa nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov.

Evropski mesec kibernetske varnosti je vseevropska kampanja, ki spodbuja ozaveščenost o informacijski varnosti in prepoznavanje kibernetskih groženj. Ob letošnji akciji so v sklopu programa Varni na internetu pripravili kampanjo »Varni ali prevarani«. Ta opozarja manjša podjetja in njihove zaposlene na spletna tveganja, ki lahko povzročijo resno finančno škodo. Potem ko so se v prejšnjih letih bolj posvečali individualnim uporabnikom, so letos torej pozornost namenili malim podjetnikom. Zakaj so se osredotočili prav na njih? Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert:

Ker mislimo, da je problem majhnih podjetij to, da nimajo svoje IT-ekipe. Mi jim moramo pomagati z nasveti, kako zmanjšati tveganja.

Direktorska prevara, vrivanje v elektronsko pošto in izsiljevalski virusi so prevare, ki so to poletje povzročale največjo škodo. Na teden so prijeli povprečno 20 prijav. Za kakšne prevare gre? Gre za primer socialnega inženiringa, ki meri na računovodje. Spletni goljufi poiščejo vse potrebne informacije na spletni strani podjetja, nato ponaredijo elektronsko sporočilo, v katerem se lažno predstavijo kot direktor podjetja in računovodji pošljejo elektronsko sporočilo, v katerem prosijo za nakazilo večje vsote denarja na račun v tujini. Veliko nevarnost za podjetja, ki poslujejo s tujino, pomenijo tudi vdori v elektronsko poslovno komunikacijo. Hekerji se namreč v ključnem trenutku, pred sklenitvijo posla, vrinejo v poslovno komunikacijo in preusmerijo plačila na svoj račun. Napadi z izsiljevalskimi virusi so se množično pojavili konec leta 2015. Spomnimo. Izsiljevalski virusi zaklenejo vse datoteke na računalniku in jih v zameno za plačilo odkupnine, najpogosteje v bitcoinih, spet odklenejo. Brez varnostne kopije je edina možnost za pridobitev ukradenih datotek plačilo zahtevanega zneska.

Ta hip najpogostejši kibernetski napadi v Sloveniji so torej kraje finančnih sredstev ob pomoči socialnega inženiringa, ki meri na računovodje malih podjetij. Je to trend tudi v svetu? Sploh lahko govorimo o svetovnih trendih spletnega kriminala? Prisluškovanje je danes lažje kot kadar koli prej, virus lahko uniči jedrske centrifuge, kibernetski napad lahko povzroči izpade elektrike, izsiljevalski virus lahko prizadene javno zdravstvo ali tovarno avtomobilov, lažne novice, ta sodobna propaganda, spremenijo rezultate volitev. Poteka v kibernetskem prostoru že nova vojna? Gorazd Božič pritrjuje:

Lahko rečemo, da gre za neko obliko hladne vojne, v kateri se poskuša ukrasti informacije ali pa povzročati zmedo. To lahko vidimo na primeru Ukrajine, kjer kaže, da so državno sponzorirani akterji napadli električno omrežje, v ZDA pa je Rusija vplivala na volitve.

Videli smo, da kibernetski napadi lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Pa so lahko tudi uničujoči? Inštitut Jožefa Stefana je v okviru svojega Infosec seminarja, serije predavanj o informacijski varnosti, v Slovenijo povabil profesorja Davida Fahrenkruga, ki na univerzi v Georgetownu predava o kibernetskem vojskovanju. Vprašali smo ga, ali obstaja kibernetsko orožje, ki bi bilo enakovredno atomski bombi? Ali obstaja rdeči gumb za kibernetsko bombo?

Nič ni enakovrednega atomski bombi. Jedrsko orožje je sui generis, popolnoma svoja kategorija. Carl von Clausewitz je v začetku 19. stoletja razpravljal o totalni vojni in to razpravo hitro končal z besedami – vendar v resničnosti je vojna omejena. Jedrska orožja so to spremenila in ustvarila možnost, da tako rekoč v trenutku izbrišeš državo z obličja Zemlje. Z jedrskim orožjem lahko povzročite popoln poraz druge države. Nobeno drugo orožje ne pride niti blizu temu, vključno s kibernetskim prostorom. Ne znam napovedovati prihodnosti, vendar, kot smo videli v preteklosti, izguba informacij še ni povzročila propada države. Obstaja pa izjema, ko informacija lahko povzroči uničenje, in to je seveda, če gre za informacije, povezano z jedrskim orožjem.

Povezanih pametnih naprav, s katerimi si delimo življenjski prostor, je vse več. Internet stvari, avtonomna povezana vozila, osebni govorni asistenti, droni, prenosljive tehnologije, vsadki, roboti, umetna inteligenca – vse se razvija izredno hitro. Vemo, da so naše naprave ranljive, kot uporabniki jih moramo ves čas posodabljati. Zato je za varno rabo v vsakdanjem življenju ključno znanje o novih tehnologijah in nevarnostih. Medtem ko je digitalnim migrantom informacijsko komunikacijska revolucija odprla vrata v nov svet, so se najmlajši v ta svet že rodili. Čeprav so digitalni domorodci, pa to še ne pomeni, da ne potrebujejo vodenja in ozaveščanja o nevarnostih. Česa jih lahko naučijo odrasli? Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si:

Mladi običajno zelo dobro obvladajo posamezno napravo, ko pa pridemo na vsebine, tam, kjer se zgodi največ zlorab, tam so pa velikokrat bosi. Zato je pomembno, da jim starejši predstavimo zorni kot, ki smo ga pridobili z izkušnjami. Tako kot otroke naučimo varne hoje po cesti, jih moramo naučiti varne uporabe interneta, preden mu dovolimo samostojen dostop do interneta.

Družbena omrežja so postala sestavni del vsakodnevnega komuniciranja. Pa imajo več pozitivnih kot negativnih učinkov na posameznika in družbo? Objavljanje, deljenje in všečkanje zahteva veliko pozornosti, pogosta raba družbenih omrežij slabo vpliva na samopodobo, saj ta ponujajo pretirano srečno in privlačno sliko realnosti. Sprememba algoritma prikazovanja objav ne spreminja le zanimanja uporabnikov, temveč tudi njihovo razpoloženje. Seveda pa ne smemo pozabiti na personalizirano oglaševanje, problematične nastavitve varnosti in zasebnosti, lažne novice in propagando. Kot pa že sami žal predobro vedo, so družbena omrežja tudi prostor obrekovanja, izsiljevanja, ustrahovanja in širjenja laži. Na safe.si mladim svetujejo glede varne rabe, ponujajo pa tudi vsebine za starše in učitelje. Na spletnem portalu Varni na internetu so na voljo izobraževalna gradiva, preizkus znanja za uporabnike interneta in različne vsebine s ključnimi poudarki zagotavljanja informacijske in omrežne varnosti v podjetju in tudi v vsakdanjem življenju doma.


28.07.2015

Spet prihaja leto fanta - Bo letošnji el Nino podiral rekorde?

Preden je vremenska fronta prinesla nevihte in kar močno ohladitev, nam je julij postregel z žgočimi poletnimi temperaturami, ki so podrle tudi nekaj rekordov. Zdi se, da vreme vse pogosteje rado podira rekorde. Razloge za to lahko v veliki meri poiščemo tudi v postopnem segrevanju ozračja, ki je postalo sopotnik naše sedanje, energijsko izredno zahtevne civilizacije. Toda letos se utegne vremenska zgodba še bolj zaplesti in tudi dodatno segreti. V globalno dogajanje se je namreč vmešal el Nino. Gre za pojav v Tihem oceanu, ki vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po vsem svetu. Več let ga ni bilo na spregled, letošnji pa bo zagotovo pustil pečat. Po nekaterih napovedih bi namreč utegnil biti - rekorden. To pa napoveduje leto še bolj ekstremnih vremenskih pojavov. Kaj se torej dogaja na območju Tihega oceana, kaj to pomeni za letošnje vreme in konec koncev tudi za svetovno gospodarstvo, saj el nino poleg ostalega vedno resno prizadene tako kmetijstvo kot ribolov, smo govorili s klimatologoma Lučko Kajfež Bogataj in Gregorjem Vertačnikom ter z oceanografom Vladom Malačičem. Foto:Flickr, cc


21.07.2015

Zvezde You Tuba

Youtube je star deset let. Njegov slogan je bil “broadcast yourself” – objavi sebe. In marsikdo je naredil prav to. Objavil smešen domači posnetek, športno dejavnost, navodila za uporabo telefona, posnetek otroka, razlago matematičnega problema, postopke ličenja in urejanja pričeske, smešne skeče, videodnevnik, posnetek igranja računalniške igrice, recenzijo najnovejše igrače... Seznam je zelo raznolik in zelo dolg. Pred desetimi leti si verjetno nihče ni predstavljal, da bo lahko s snemanjem in objavljanjem videev kaj zaslužil. Po ocenah največji zaslužkarji zaslužijo milijone dolarjev na leto. O fenomenu služenja oglaševalskih prihodkov z lastno produkcijo, slovenskih primerih in generaciji, ki ne spremlja več televizije, v tokratni Intelekti. Urška Henigman se je pogovarjala z Lenartom J. Kučićem, Anžetom Tomičem, Dominikom Sky-jem in Jožetom Robeženikom. foto: David Pickett/flickr


14.07.2015

Zakaj se po Žrelu bojimo morskih psov?

V mednarodnem arhivu napadov morskih psov s Floride ISAF je bilo lani zapisanih 72 napadov, med njimi le nekaj smrtnih. Morski psi so morda res tiste živali, ki se jih najbolj bojimo, a na drugi stani nas lahko neizmerno očarajo. V morjih plavajo že nekaj sto milijonov let, pa so vse do danes ostali tako rekoč nespremenjeni. So pomemben del morskega ekosistema in znanstveniki opozarjajo, da jih je treba zavarovati, saj se njihovo število izredno hitro zmanjšuje. O njih pogosto poročajo zelo senzacionalistično, v grozljivkah so glavni negativci. Štiri desetletja po kultnem Žrelu jih bomo v oddaji Intelekta ob pomoči sogovornikov poskušali demistificirati z morskim biologom Lovrencem Lipejem, kulturnim antropologom Rajkom Muršičem in filmofilom, ustvarjalcem stripov in publicistomZoranom Smiljaničem. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. foto: Flickr/Art Siegel


07.07.2015

Ne želi beguncem, česar ne želiš sebi

Begunci. Imigranti. Azilanti. To so ljudje, ki v Evropsko unijo bežijo pred vojno, političnim preganjanjem, naravnimi katastrofami, nevzdržnimi ekonomskimi in socialnimi razmerami. To so ljudje, ki plovejo prek morja, ki plezajo čez ograje in zidove, ki skrivoma prečkajo meje. To so ljudje, ki so svoja življenja prisiljeni položiti v roke tihotapcem in drugim kriminalcem. To so ljudje, ki morajo, če preživijo nevarno pot, potem zaupati v nepristranskost, človečnost evropskega pravnega reda. Zaupati morajo, da jih ne bodo deportirali nazaj v pekel, iz katerega so pobegnili. Pri vsem tem pa se zdi, da mi, Evropejci, v njih nočemo zares videti – ljudi. Videti je, kakor da njihovo trpljenje ni vredno toliko kot naše, da njihova smrt šteje manj kot naša. Se v Evropski uniji potemtakem sploh smemo še šteti za svetovni zgled civilizacije in humanosti? In kaj konkretnega lahko storimo, da bi – če upoštevamo zlato pravilo, ki pravi, naj drugim ne počnemo tistega, česar ne bi želeli izkusiti sami – tem ljudem dejansko pomagali v uri njihove stiske? – Na tovrstna vprašanja smo odgovarjali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili novinar in filozof, sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, dr. Vasja Badalič, pa sociolog, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede, dr. Aleš Bučar Ručman, ter dr. Neža Kogovšek Šalamon, pravnica in direktorica Mirovnega inštituta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


30.06.2015

Vzgoja v digitalni dobi

Je tablični računalnik primerna igrača za malčka? Kdaj naj kupim otroku pametni telefon? Koliko časa lahko igra računalniške igrice ali gleda risanke? Kaj sploh počne moj otrok na netu? Se zaveda nevarnosti? Ali digitalna tehnologija tudi izboljšuje umske sposobnosti in spodbuja ustvarjalnost? To so vprašanja, ki si jih danes zastavljajo številni starši. Digitalne tehnologije so postale del vsakdanjega sveta, ne moremo se jim izogniti. O izzivih vzgoje v digitalni dobi z doktorico Bojano Lobe s Fakultete za družbene vede, Janjo Božič Marolt, predsednico inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, defektologinjo Mojco Gluk in psihologinjo Špelo Reš, strokovno delavko in svetovalko pri centru Logout. foto: Eirik Solheim/flickr


23.06.2015

Superživila - čudežna hrana ali marketinški domislek?

Stotrideset milijard ameriških dolarjev naj bi letos navrgla globalna trgovina s tako imenovanimi superživili. Mednje so dolga leta uvrščali domačo špinačo, repo, borovnice in jabolka, v zadnjem času pa se glasneje govori o kvinoji, ašvagandi in goji jagodah. Trgovina z njimi skokovito narašča, prav tako oglaševanje. Po eni strani nam obljubljajo boljše zdravje in počutje, več energije, zbranosti in ustvarjalnosti, po drugi strani pa ne manjka mnenj, da je superhrana zgolj posrečena marketinška domislica. Kakorkoli, superživila so bogata z vitamini, antioksidanti, minerali, aminokislinami in drugimi koristnimi hranili. Svoje poglede o superhrani v Intelekti z nami delijo: klinična dietetičarka Denís Mlakar Mastnak, nutricionistka Mojca Cepuš, filozof Sašo Dolenc, živilski tehnolog Božidar Žlender, farmacevt Samo Kreft in gastroenterolog Rok Orel. Njihova mnenja je zbral Iztok Konc. Foto: Flickr/Lori Greig


09.06.2015

Moderna mesta na prepihu

Arhitekt Maks Fabiani – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – je urbanizem razumel kot dinamičen proces, mesto pa kot nikoli dokončan projekt. Njegov načrt po potresu leta 1895 je pomembno prispeval k razvoju moderne Ljubljane. Na vprašanja, kako razumeti Fabianijevo vizijo, kako so upravna, gospodarska in kulturna središča brusile družbene spremembe in kaj se bo zgodilo z mesti v prihodnosti, odgovarja tokratna Intelekta. Gosti Barbare Belehar Drnovšek bodo: Markus Schaefer, dr. Pavel Gantar, Marko Peterlin in Janez Koželj. Foto: Flickr/Beverly Goodwin


02.06.2015

Spletno oglaševanje

Ljudje vse več časa preživimo na spletu, zato so oglasi postali sestavni del interneta. Vse kar tam počnemo, pa pušča sledi. Oblikuje se naša spletna identiteta, skupek podatkov, ki lahko marsikaj pove o naših navadah, zanimanjih, željah in potrebah. Veliko z deljenjem in všečkanjem vsebin na spletnih družabnih omrežjih razkrijemo tudi sami. Z osebnimi podatki je nastopila prava zlata mrzlica, saj omogočajo natančno ciljanje oglasov na potrošnike. O spletnem oglaševanju se je Urška Henigman pogovarjala z Janjo Božič Marolt, Igorjem Arihom in Aljošem Bagolo. foto: flickr


26.05.2015

Mladi in sprava

Na Slovenskem se o državljanski vojni in spravi pogovarjamo že več kot četrt stoletja. K besedi so se doslej sicer priglasili številni, vendar se po vsem prelitem črnilu zdi, da se Slovenci danes pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na samem začetku te debate. Zato je – 70 let po koncu druge svetovne vojne – morda napočil čas, da nam to problematiko na nov način pomagajo osvetliti mladi ljudje, mladi intelektualci. Bodo o tem, najbolj travmatičnem obdobju naše zgodovine naposled vsaj oni zmogli govoriti brez pretiranega gneva ali vneme? – V ponovitvi nedavnega Studia ob 17h v terminu Intelekte bodo svoja mnenja soočili novinar in esejist Matic Kocijančič, filozof Gregor Moder, pesnica in publicistka Katja Perat ter filozof in pravnik Rok Svetlič.


26.05.2015

Mladi in sprava

Na Slovenskem se o državljanski vojni in spravi pogovarjamo že več kot četrt stoletja. K besedi so se doslej sicer priglasili številni, vendar se po vsem prelitem črnilu zdi, da se Slovenci danes pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na samem začetku te debate. Zato je – 70 let po koncu druge svetovne vojne – morda napočil čas, da nam to problematiko na nov način pomagajo osvetliti mladi ljudje, mladi intelektualci. Bodo o tem, najbolj travmatičnem obdobju naše zgodovine naposled vsaj oni zmogli govoriti brez pretiranega gneva ali vneme? – V ponovitvi nedavnega Studia ob 17h v terminu Intelekte bodo svoja mnenja soočili novinar in esejist Matic Kocijančič, filozof Gregor Moder, pesnica in publicistka Katja Perat ter filozof in pravnik Rok Svetlič.


19.05.2015

Roboti prihajajo

Čeprav si ob besedi robot posamezniki po večini predstavljajo antagoniste v znanstvenofantastičnih filmih, so ti stroji pravzaprav del našega vsakdanjega življenja. Kar pomislite na robotski sesalnik, ki morda v tem trenutki brenči v vaši bližini, ali pa kavomat, ki vam pripravlja jutranji napitek, ki vas bo prebudil. Razprava o robotski prihodnosti sicer nekatere navdaja z nelagodjem, drugi pa z veseljem opazujejo, v katero smer bosta šli znanost in tehnologija. V oddaji Intelekta se bomo zato vprašali: kaj pomeni prihod vse večjega števila robotov, med njimi kognitivnih, v naše življenje? Bodo postali nepogrešljiv del vsakega gospodinjstva? Bodo prevzeli naša delovna mesta ali nas razbremenili? Sogovorniki Tine Lamovšek v oddaji so dr. Jože Guna, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike iz Laboratorija za multimedije in s Katedre za informacijske in komunikacijske tehnologije Fakultete za elektrotehniko univerze v Ljubljani, sociologinja dr. Valerija Korošec, vodja odseka za avtomatiko, biokinetiko in robotiko na Inštitutu Jožefa Stefana Aleš Ude in izredni profesor doktor Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Foto: Steve Jurvetson / Flickr.com


12.05.2015

Sonce v škatli: energija prihodnosti

V jeziku trajnostne paradigme se kot energija prihodnosti omenja fuzija. To je zlivanje jeder. Tak proces se dogaja na Soncu. Znanstveniki vsega sveta že od petdesetih let prejšnjega stoletja preučujejo, kako bi ta naravni pojav izkoristili za pridobivanje električne energije. Osrednji mednarodni projekt na tem področju je termonuklearni eksperimentalni reaktor ITER, ki ga gradijo na jugu Francije. Fuzijske elektrarne bodo prijaznejše do okolja, vendar bomo prvo, ki bo proizvajala električno energijo v komercialne namene, najverjetneje dočakali šele v drugi polovici tega stoletja. Na vprašanja, kaj je fuzija, katere so njene prednosti in težave, kako pomembna je za energetsko neodvisnost Evrope ter kako so v mednarodne programe vpeti slovenski znanstveniki, bo skušala odgovoriti tokratna Intelekta. Barbara Belehar Drnovšek je pred mikrofon povabila znanstvenike iz Inštituta Jožef Stefan: dr. Sabino Markelj, dr. Sašo Novak, dr. Boštjana Končarja in dr. Luko Snoja ter Simona Websterja predstavnika Evropske komisije. Foto: Flickr/Sandia Labs


05.05.2015

Kakšen svet je po vojni ustvarila baby-boom generacija?

»Svojega očeta sem pogledal v oči in ga vprašal: Pa kaj hudiča vam je bilo v osemdesetih, devetdesetih letih? Kaj ste nam naredili?« pove ekonomist Igor Fekétija. Njegov oče je pripadnik generacije rojene po drugi svetovni vojni – tako imenovane baby-boom generacije. In kdo so baby-boomerji? Nekateri pravijo, da so otroci blaginje in najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Drugi bi rekli, da so otroci cvetja. Odraščali so v obdobju velikih gospodarskih priložnosti in vsesplošne blaginje. Zakaj so torej prav baby-boomerji leta 1968 zanetili iskrico študentskih protestov? In kaj se je zgodilo, da so v osemdesetih in devetdesetih kot odrasli, izobraženi in uspešni zavrgli vrednote, kot so pravičnost, enakost, svoboda za vse in povsod? In ključno vprašanje: Kakšen svet nam torej zapušča baby-boom generacija? V oddaji Intelekta jim ogledalo nastavljajo sociologinja Alenka Švab, zgodovinar Jure Gašparič, etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič, filozof Simon Kardum in ekonomist Igor Fekétija. Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: MarcelVanDerBerg/ Flickr,cc


28.04.2015

Kliktivizem

Vedno več uporabnikov internetne tehnologije potencialno pomeni širši in hitrejši dostop do aktivistov, torej več demokracije, s tem pa tudi željo po spremembi sveta ali družbe z enim klikom iz udobja naslonjača. Poplava vabil k podpisovanju raznih spletnih peticij ali spodbujanje k družbenopolitičnemu udejstvovanju dobivajo številne sledilce in všečke, a tudi ti pogosto ostanejo tam, v virtualnem svetu. V oddaji Intelekta se bomo zato posvetili kliktivizmu in se spraševali, ali imajo torej ti kliki sploh kakšno težo in ali upravičeno ali neupravičeno pravimo, da je današnja generacija, kar se zadeva politično udeležbo, v »resničnem« življenju pasivna, aktivna pa le prek všečkov in ostalih klikov na družbenih omrežjih. Svoje razmišljanje bodo podali sourednik portala e-demokracija Domen Savič, glasbenik in komentator Miha Blažič – N’Toko, direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda in predstojnik Katedre za psihologijo na Filozofski fakulteti mariborske univerze in socialni pedagog Bojan Musil. Foto: Flickr/gotcredit.com


21.04.2015

Stanje okolja na domačem dvorišču

Pred mednarodnim dnevom Zemlje se v Intelekti sprašujemo, v kakšnem stanju je pravzaprav okolje v Sloveniji. Kakšen zrak dihamo? Kakšno vodo pijemo in na kakšnih tleh pridelujemo hrano? Tla, vodo in zrak težko ločimo med seboj, ko pa jih postavimo v svetovno okolje, postane zgodba še zanimivejša. Dan Zemlje je enkrat na leto, ljudje pa na njej živimo še preostalih 364 dni. Zakaj je Slovenija za življenje še vedno dobra izbira, kaj pomenijo vrednosti prašnih delcev v mestih in kaj zagotavljajo 150-letne izkušnje na področju oskrbe z vodo, je le nekaj vprašanj za naše goste, ki stanje okolja na domačem dvorišču umeščajo v globalni kontekst. To so dr. Matej Ogrin iz društva za varstvo Alp – CIPRA, dr. Peter Otorepec z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje, predsednica društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik iz Tematskega centra za raziskave, študije in razvoj projektov na vodah in pedolog dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta. Oddajo sta pripravila Blaž Mazi in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr


14.04.2015

55 let kontracepcijske tabletke

Pred 55 leti je Ameriška agencija za hrano in zdravila odobrila uporabo kontracepcijske tabletke. Ta je osvobodila ženske strahov pred neželeno nosečnostjo, bila je pomemben dejavnik pri emancipaciji žensk in vplivala na razvoj seksualne revolucije. Ženske lahko danes izbirajo med različnimi vrstami kontracepcijskih tabletk, ki pa so kljub svoji učinkovitosti zaradi vse bolj prisotnega diskurza naravnega pogosto predstavljene kot škodljive za žensko telo. O kontracepcijski tabletki bodo z voditeljico Urško Henigman razpravljale sociologinja dr. Alenka Švab, ginekologinja in sociologinja dr. Gabriela Simetinger in ginekologinja mag. Dunja Obersnel Kveder. Foto: Flickr


07.04.2015

Izbris preteklosti v severni Mezopotamiji

Ninive, Nimrud, Mari – človeška civilizacija ima enega svojih nespornih izvorov v starodavnih mestih severne Mezopotamije. Ljudi, ki so pred več kot štirimi tisočletji in pol ta mesta postavili, sicer že dolgo ni več, a njihova arhitektura, njihova umetniška dela, njihova literatura pa tudi številni čisto običajni predmeti, uporabljani v vsakdanjem življenju, so, zakopani v pesku severnega Iraka in Sirije, proti vsem pričakovanjem preživeli tisočletja burne zgodovine. Z njihovo pomočjo smo spoznavali same začetke kmetijstva, obrti in trgovine, lažje smo razumeli, kje so korenine državne uprave, organiziranega religioznega življenja in umetniškega ustvarjanja. Arheološka najdišča severne Mezopotamije so, drugače rečeno, pričala o tem, od kod prihajamo, kdo pravzaprav smo. Do zdaj. Do vzpona Islamske države, ki se je odločila z razstrelivom in buldožerji uničiti ta arheološka najdišča. Ki se je odločila izbrisati preteklost. Toda: zakaj njeni predstavniki to počno? Je škoda, ki jo povzročajo, nepopravljiva? In zakaj se to uničevanje tiče prav vsakega izmed nas? – Ta in druga sorodna vprašanja smo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pa dr. Predrag Novaković, redni profesor na Oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ter dr. Primož Šterbenc, politolog, docent na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem in eden naših najboljših poznavalcev islamskega sveta. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.


31.03.2015

Svet brez cigaret - realnost ali utopija?

Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Podatki kažejo, da kadi vedno več mladih. Najmanj enkrat tedensko prižge cigareto že skoraj vsak peti 15-letnik. Vsako leto se v Sloveniji proda kar 5 milijard cigaret. »Menim, da je enkrat v prihodnosti mogoč svet brez cigaret,« je prepričan prof. dr. Richard Daynard iz Združenih držav. Dolgoletni borec proti tobačni industriji je s sodelavci konec osemdesetih dobil nekaj pomembnih tožb, ki so razkrile laži tobačnih velikanov. Tudi o tem je spregovoril za oddajo Intelekta. Kako močna je tobačna industrija danes? Zakaj so zdaj njihove tarče ženske? Ali smo v boju proti kajenju sploh lahko uspešni? V studio smo povabili Heleno Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijana Ivanušo, predstavnika Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, pridružila pa se bosta tudi Jan Peloza z nevladne organizacije Brez izgovora in Luka Šolmajer, ki je bil nacionalni predstavnik v Evropski zvezi za preprečevanje kajenja in tobaka. K poslušanju oddaje Intelekta vas vabi Iztok Konc. Foto: Annaspies/ Flickr, cc


24.03.2015

Ali nas internet stvari skrbi?

Naš življenjski prostor, ki ga zaznamuje vseprisotnost interneta, vse bolj naseljujejo različne pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. V prihodnosti naj bi nam množica takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Tako imenovan internet stvari predstavlja tretjo revolucijo interneta, ki nas bo popeljala v svet znanstvene fantastike. Se utegne uresničiti scenarij Zvezdnih stez ali drvimo v Orvellovo leto 1984? Odgovor išče Urška Henigman v tokratni Intelekti z gosti. To so Filip Muki Dobranič z inštituta Danes je nov dan, Gorazd Božič s SiCerta, Glasnik digitalnih tehnologij v Republiki Sloveniji in podjetnik Aleš Špetič in Luka Mali s Fakultete za elektrotehniko. foto: Flickr/Kars Alfrink


17.03.2015

Klonirana hrana bi rešila problem pomanjkanja. Kaj pa živali?

Genetski inženiring danes omogoča tisto, kar se je še včeraj zdelo znanstvena fantastika. Zadostno količino hrane bi lahko zagotovili s kloniranjem živali. Znanstveni krogi in tudi širša javnost so pri tem vprašanju razcepljeni zaradi etičnih pomislekov, skrbi za blaginjo živali, predvsem med porabniki pa se pojavlja tudi strah pred mesom in mlekom iz kloniranih živali. Evropski parlament je v začetku tega meseca po nekaj letih znova ugriznil v to problematiko. Poslanci so začeli pogajanja o direktivi, s katero bi uredili vprašanje kloniranja goveda, svinjine, ovac in koz za kmetijske namene. O tem bo govor v tokratni Intelekti z gosti Radovanom Komelom, Gregorjem Majdičem, Petrom Rasporjem in Francem Bogovičem. foto: Flickr/Chiot's Run


Stran 24 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov