Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polifarmacija se v Sloveniji povečuje
Zadnja tri desetletja se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič, tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov – letos bo ta številka še višja. Strmo se povečuje tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.
Več kot dvajset tisoč ljudi v Sloveniji jemlje vsak dan več kot deset zdravil hkrati. Nekatera morajo vzeti v več odmerkih. Predstavljajte si, da morate vsak dan vzeti dvajset odmerkov zdravil na pravi način in ob točno določenem času. Dejansko je to nemogoče. – dr. Alenka Kovačič
Pretirana želja po zdravilih je po mojih izkušnjah povezana tudi s tem, da si pacienti že v naprej zamislijo, da bodo dobili recept za na primer že kar točno določen antibiotik. – dr. Nena Kopčaver Guček
Izpostavila bi, da polifarmacija oziroma polifarmakoterapija ni vedno nekaj slabega, saj nam omogoča zdravljenje različnih obolenj hkrati. Dejstvo pa je, da vsako zdravilo predstavlja tudi tveganje in neželene učinke. – dr. Mojca Kerec Kos
Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se pri nas povečuje tako število pacientov, ki prejemajo večje število zdravilnih učinkovin, kot tudi število prejetih učinkovin na pacienta. To je eden redkih podatkov na področju zdravil, pri čemer razlik med regijami tako rekoč ni. Leta 2017 je imel vsak zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti povprečno 271 pacientov, ki so prejemali med pet in devet različnih zdravil. 209 pacientom pa so predpisali 10 ali več zdravil hkrati.
Dr. Alenka Kovačič je specialistka klinične farmacije v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Opozarja, da ima zdravljenje, ki zahteva uživanje več zdravil hkrati, lahko številne negativne posledice. Ob iskanju vzrokov za kopičenje zdravil oziroma polifarmacijo poudarja še problematiko samozdravljenja. Pravi, da ljudje ob zdravstvenih težavah zelo radi in zelo hitro sežemo po tabletah. Doktorici Metoda Lipnik Štangelj in Mojca Kržan, profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pa poudarjata, da je zdravljenje z več zdravili hkrati pogosto upravičeno; da slika torej še zdaleč ni črno-bela. Domače in tuje študije kažejo, da so zdravljenju z več zdravili hkrati pogosto izpostavljeni starostniki, ki bivajo v domovih za starejše, dodaja opozorilo dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Najbolj primerno se mi zdi, da govorimo o ustrezni in neustrezni polifarmaciji. Žal se s to težavo spopadamo, ker smo čedalje starejši, zmogljivejši in pogosto prebolevamo več bolezni hkrati. – dr. Mojca Kržan
Farmacevtska industrija je agresivna in globalna. Vprašanje pa je, koliko ji neka družba, neka ureditev omogoča, da uveljavi svoje interese. Nobenega dvoma ni, da se je to področje v zadnjih desetletjih liberaliziralo. – dr. Metoda Lipnik Štangelj
Slovenski zdravniki so leta 2007 napisali več kot 15 milijonov in pol receptov, čez deset let – leta 2017 so to številko občutno presegli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so lani izdali kar 17.160.250 receptov. Družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da eden od vzrokov za polifarmacijo tiči tudi v pretirani želji po zdravilih. Pacienti preprosto pričakujejo, da jim bo zdravnik za njihove zdravstvene tegobe, pa naj bodo kakršne koli že, predpisal tablete. Na seznam zdravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se predpisujejo na recept, je razvrščenih 2.890 zdravil. K njim moramo prišteti še vsa samoplačniška zdravila na recept; pozabiti pa ne smemo še na tista zdravila, za katera recept ni potreben.
Obvladovanje polifarmacije oziroma polifarmakoterapije zahteva veliko znanja, volje in sodelovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v ta namen vzpostavil program farmacevtskega svetovanja, ki se zdaj izvaja že v 35. zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zdravljenje, ki zahteva kombinacijo več zdravil hkrati, je pogosto upravičeno; zdravniki, farmacevti in tudi pacienti sami pa morajo prepoznati tiste položaje, ko polifarmacija ni na mestu. Škodljivi učinki ne smejo prevladati nad dobrobitjo.
V oddaji Intelekta poudarjamo problematiko polifarmacije. Sodelujejo strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana).
907 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Polifarmacija se v Sloveniji povečuje
Zadnja tri desetletja se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič, tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov – letos bo ta številka še višja. Strmo se povečuje tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.
Več kot dvajset tisoč ljudi v Sloveniji jemlje vsak dan več kot deset zdravil hkrati. Nekatera morajo vzeti v več odmerkih. Predstavljajte si, da morate vsak dan vzeti dvajset odmerkov zdravil na pravi način in ob točno določenem času. Dejansko je to nemogoče. – dr. Alenka Kovačič
Pretirana želja po zdravilih je po mojih izkušnjah povezana tudi s tem, da si pacienti že v naprej zamislijo, da bodo dobili recept za na primer že kar točno določen antibiotik. – dr. Nena Kopčaver Guček
Izpostavila bi, da polifarmacija oziroma polifarmakoterapija ni vedno nekaj slabega, saj nam omogoča zdravljenje različnih obolenj hkrati. Dejstvo pa je, da vsako zdravilo predstavlja tudi tveganje in neželene učinke. – dr. Mojca Kerec Kos
Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se pri nas povečuje tako število pacientov, ki prejemajo večje število zdravilnih učinkovin, kot tudi število prejetih učinkovin na pacienta. To je eden redkih podatkov na področju zdravil, pri čemer razlik med regijami tako rekoč ni. Leta 2017 je imel vsak zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti povprečno 271 pacientov, ki so prejemali med pet in devet različnih zdravil. 209 pacientom pa so predpisali 10 ali več zdravil hkrati.
Dr. Alenka Kovačič je specialistka klinične farmacije v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Opozarja, da ima zdravljenje, ki zahteva uživanje več zdravil hkrati, lahko številne negativne posledice. Ob iskanju vzrokov za kopičenje zdravil oziroma polifarmacijo poudarja še problematiko samozdravljenja. Pravi, da ljudje ob zdravstvenih težavah zelo radi in zelo hitro sežemo po tabletah. Doktorici Metoda Lipnik Štangelj in Mojca Kržan, profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pa poudarjata, da je zdravljenje z več zdravili hkrati pogosto upravičeno; da slika torej še zdaleč ni črno-bela. Domače in tuje študije kažejo, da so zdravljenju z več zdravili hkrati pogosto izpostavljeni starostniki, ki bivajo v domovih za starejše, dodaja opozorilo dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Najbolj primerno se mi zdi, da govorimo o ustrezni in neustrezni polifarmaciji. Žal se s to težavo spopadamo, ker smo čedalje starejši, zmogljivejši in pogosto prebolevamo več bolezni hkrati. – dr. Mojca Kržan
Farmacevtska industrija je agresivna in globalna. Vprašanje pa je, koliko ji neka družba, neka ureditev omogoča, da uveljavi svoje interese. Nobenega dvoma ni, da se je to področje v zadnjih desetletjih liberaliziralo. – dr. Metoda Lipnik Štangelj
Slovenski zdravniki so leta 2007 napisali več kot 15 milijonov in pol receptov, čez deset let – leta 2017 so to številko občutno presegli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so lani izdali kar 17.160.250 receptov. Družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da eden od vzrokov za polifarmacijo tiči tudi v pretirani želji po zdravilih. Pacienti preprosto pričakujejo, da jim bo zdravnik za njihove zdravstvene tegobe, pa naj bodo kakršne koli že, predpisal tablete. Na seznam zdravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se predpisujejo na recept, je razvrščenih 2.890 zdravil. K njim moramo prišteti še vsa samoplačniška zdravila na recept; pozabiti pa ne smemo še na tista zdravila, za katera recept ni potreben.
Obvladovanje polifarmacije oziroma polifarmakoterapije zahteva veliko znanja, volje in sodelovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v ta namen vzpostavil program farmacevtskega svetovanja, ki se zdaj izvaja že v 35. zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zdravljenje, ki zahteva kombinacijo več zdravil hkrati, je pogosto upravičeno; zdravniki, farmacevti in tudi pacienti sami pa morajo prepoznati tiste položaje, ko polifarmacija ni na mestu. Škodljivi učinki ne smejo prevladati nad dobrobitjo.
V oddaji Intelekta poudarjamo problematiko polifarmacije. Sodelujejo strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana).
V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov