Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? V Intervjuju na Prvem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Odprto pismo direktorja SZS Jurija Žureja >>
Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil – Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev so zares izjemni. In vendar se zdi, da slovenski javnosti vse skupaj vendarle ne pomeni toliko, kot bi bilo moč pričakovati. Jurij Žurej jim odgovarja:
‘Če bodo ljudje sami do sebe v službah tako zahtevni kot so do športnikov, bo to odlično za gospodarstvo!’
In dodaja:
‘Dva milijona vas je in v štirih panogah ste se borili za vrh. Povejte to vašim državljanom.’
Kar se tiče polemik v zvezi s skokom Jurija Tepeša, ki naj bi po mnenju nekaterih odnesel veliki kristalni globus Petru Prevcu, skoraj ne more verjeti, da lahko kdo pomisli na različne špekulacije in matematiko, ki bi privedla do krajšega skoka, ki bi Prevcu dal večje možnosti.
‘Jurij je naredil, kar športnik mora narediti. Prišel je zmagat. Peter tudi. Šport je boj za zmago. Razprava je brezpredmetna.’
‘Če slovenska javnost ni zadovoljna s tem da je Jurij skočil 244m in zmagal, potem javnosti ni pomoči.’
‘Naši športniki, bodimo jasni in glasni, so se postavili na Jurijevo stran. Ker razumejo kaj je šport.’
O zastonjkarski kulturi, ki je bila predmet njegovega odprtega pisma javnosti, je povedal veliko, ne pa vsega. Zaradi sporočil, ki jih je prejemal po telefonu in elektronski pošti, ga je bilo sram. Da lahko kdo na kaj takega sploh pomisli, pove.
‘Imamo zastonjkarsko kulturo tistih, ki želijo VIP vstopnice. Ni pa klicala nobena delavska družina za navadne vstopnice.’
‘Če misliš da zaslužiš VIP prostor, potem to plačaš. Petkrat več. Pri nas je obratno. Ljudje so navajeni vse to dobiti zastonj.’
Kritičen je tudi do dela alpskih reprezentanc, vendar po njegovih besedah SZS dela vse, da bi se to popravilo. In prva naloga zveze je, da omogoči talentom, ki so pripravljeni za to narediti vse, da se razvijejo v vrhunske športnike. Zahteve, ki jih imajo nekateri, se mu zdijo neupravičene.
‘Če bi kot nekateri alpski smučarji razmišljala Flisar in Košir ne bi bilo nobenih medalj. Upam da se bodo zamisli nad to izjavo.’
Enako velja za nekdanje zaposlene odgovorne.
‘Kar se tiče nekdanjih zaposlenih na zvezi, verjamem da so se trudili. Nekateri so postali Tina Maze, drugi pa so na 45. mestu’
Da izjemno ceni delo Andree Massija, ni skrivnost. Zato njegova potrditev našega vprašanja ni presenetila.
‘Massi je prejel našo ponudbo. Moja največja želja je, da bi bil Andrea Massi trener A reprezentanc in da bi Tina tekmovala naprej.’
To, da SZS ni bila v najboljšem stanju, je po njegovem predvsem posledica drugačnega modela poslovanja, kot ga zagovarja sam. Zato bi nekateri radi videli njegov odhod.
Na zvezi se je trošilo brez vseh meja. Vsako leto novi krediti. SZS je bila pred stečajem. Tega ne dopuščam. To pa vsem ni všeč.
‘Kar se je dogajalo je nesprejemljivo. Izsiljevanje in jemanje provizij od tekmovalcev. To se ne sme dogajati. ‘
Njegova plača, ki brez dodatkov znaša okoli 2000 EUR neto, se nekaterim zdi (pre)visoka. V primerjavi s plačami, kakršne so imeli njegovi predhodniki in glede na odgovornost, je pravzaprav nizka, pove. In doda:
‘Za tiste, ki jih moti moja plača – zelo lepo bi bilo razkriti, kakšne so bile plače mojih predhodnikov in še nekaterih funkcionarjev.’
Kljub vsemu se stvari obračajo na bolje, pričakuje, da se bodo uredile tudi stvari, zaradi katerih so jih večkrat obiskali policisti. Zdaj je poslovanje pozitivno, urejeno in transparentno. A ne pozabi dodati:
‘SZS je bila na kolenih, na tem da pade. Prijatelja spoznaš v nesreči. Naši partnerji so ostali. In naredili še več. Te vezi ostanejo.’
Posebna zahvala gre tudi navijačem, zaključi pogovor. In posebej zanje pove:
‘Hvala vsem navijačem. Pomembno je hoditi na tekme. Navijati. Skupaj moramo biti eno. Brez vas nas je samo polovica.’
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? V Intervjuju na Prvem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Odprto pismo direktorja SZS Jurija Žureja >>
Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil – Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev so zares izjemni. In vendar se zdi, da slovenski javnosti vse skupaj vendarle ne pomeni toliko, kot bi bilo moč pričakovati. Jurij Žurej jim odgovarja:
‘Če bodo ljudje sami do sebe v službah tako zahtevni kot so do športnikov, bo to odlično za gospodarstvo!’
In dodaja:
‘Dva milijona vas je in v štirih panogah ste se borili za vrh. Povejte to vašim državljanom.’
Kar se tiče polemik v zvezi s skokom Jurija Tepeša, ki naj bi po mnenju nekaterih odnesel veliki kristalni globus Petru Prevcu, skoraj ne more verjeti, da lahko kdo pomisli na različne špekulacije in matematiko, ki bi privedla do krajšega skoka, ki bi Prevcu dal večje možnosti.
‘Jurij je naredil, kar športnik mora narediti. Prišel je zmagat. Peter tudi. Šport je boj za zmago. Razprava je brezpredmetna.’
‘Če slovenska javnost ni zadovoljna s tem da je Jurij skočil 244m in zmagal, potem javnosti ni pomoči.’
‘Naši športniki, bodimo jasni in glasni, so se postavili na Jurijevo stran. Ker razumejo kaj je šport.’
O zastonjkarski kulturi, ki je bila predmet njegovega odprtega pisma javnosti, je povedal veliko, ne pa vsega. Zaradi sporočil, ki jih je prejemal po telefonu in elektronski pošti, ga je bilo sram. Da lahko kdo na kaj takega sploh pomisli, pove.
‘Imamo zastonjkarsko kulturo tistih, ki želijo VIP vstopnice. Ni pa klicala nobena delavska družina za navadne vstopnice.’
‘Če misliš da zaslužiš VIP prostor, potem to plačaš. Petkrat več. Pri nas je obratno. Ljudje so navajeni vse to dobiti zastonj.’
Kritičen je tudi do dela alpskih reprezentanc, vendar po njegovih besedah SZS dela vse, da bi se to popravilo. In prva naloga zveze je, da omogoči talentom, ki so pripravljeni za to narediti vse, da se razvijejo v vrhunske športnike. Zahteve, ki jih imajo nekateri, se mu zdijo neupravičene.
‘Če bi kot nekateri alpski smučarji razmišljala Flisar in Košir ne bi bilo nobenih medalj. Upam da se bodo zamisli nad to izjavo.’
Enako velja za nekdanje zaposlene odgovorne.
‘Kar se tiče nekdanjih zaposlenih na zvezi, verjamem da so se trudili. Nekateri so postali Tina Maze, drugi pa so na 45. mestu’
Da izjemno ceni delo Andree Massija, ni skrivnost. Zato njegova potrditev našega vprašanja ni presenetila.
‘Massi je prejel našo ponudbo. Moja največja želja je, da bi bil Andrea Massi trener A reprezentanc in da bi Tina tekmovala naprej.’
To, da SZS ni bila v najboljšem stanju, je po njegovem predvsem posledica drugačnega modela poslovanja, kot ga zagovarja sam. Zato bi nekateri radi videli njegov odhod.
Na zvezi se je trošilo brez vseh meja. Vsako leto novi krediti. SZS je bila pred stečajem. Tega ne dopuščam. To pa vsem ni všeč.
‘Kar se je dogajalo je nesprejemljivo. Izsiljevanje in jemanje provizij od tekmovalcev. To se ne sme dogajati. ‘
Njegova plača, ki brez dodatkov znaša okoli 2000 EUR neto, se nekaterim zdi (pre)visoka. V primerjavi s plačami, kakršne so imeli njegovi predhodniki in glede na odgovornost, je pravzaprav nizka, pove. In doda:
‘Za tiste, ki jih moti moja plača – zelo lepo bi bilo razkriti, kakšne so bile plače mojih predhodnikov in še nekaterih funkcionarjev.’
Kljub vsemu se stvari obračajo na bolje, pričakuje, da se bodo uredile tudi stvari, zaradi katerih so jih večkrat obiskali policisti. Zdaj je poslovanje pozitivno, urejeno in transparentno. A ne pozabi dodati:
‘SZS je bila na kolenih, na tem da pade. Prijatelja spoznaš v nesreči. Naši partnerji so ostali. In naredili še več. Te vezi ostanejo.’
Posebna zahvala gre tudi navijačem, zaključi pogovor. In posebej zanje pove:
‘Hvala vsem navijačem. Pomembno je hoditi na tekme. Navijati. Skupaj moramo biti eno. Brez vas nas je samo polovica.’
Valerija Žalig je Beltinčanka, ki je že od malega zapisana negovanju ljudskega, zlasti plesnega in pevskega izročila. Kot hči dolgoletnega vodje članske folklorne skupine je seveda zaprisežena folklornica, ki je tudi sama naučila plesati prekmurske plese nič koliko plesalcev, tako v Prekmurju kot v Porabju. Danes vodi veteransko folklorno skupino, že več let pa je tudi programski vodja mednarodnega folklornega festivala, ki bi moral biti letos v Beltincih že 50-tič, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na prihodnje leto. Valerija Žalig poleg starih plesov pozna tudi veliko ljudskih pesmi in jih ob različnih priložnostih z veseljem zapoje, s svojo vedro naravo pa je zelo uspešna pri profesionalnem delu v turizmu. Svoje izkušnje in znanje marljivo prenaša na mlajše. Pred mikrofon oddaje Intervju jo je povabila Lidija Kosi.
Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija, ni le opazovalec in prenašalec informacij iz sosednje države. Italijo so v zadnjih letih pretresali nesreče, potresi, migrantska kriza in v tem letu koronavirus, ki je – kar zadeva Evropo – ravno v Italiji pokazal svoj najkrutejši obraz. Njegove novinarske zgodbe so polne empatije, zato ne preseneča, da so ga tudi omejitev gibanja in drugi varnostni ukrepi zaradi koronavirusa spodbudili k pisanju dnevnika. Nastala je knjiga Karantena.Rim, v kateri opisuje svoje novinarske in človeške izkušnje pred epidemijo, ko je nismo še niti slutili, in med njo.
Tokratni gost oddaje Intervju je Matevž Čelik, arhitekt, kritik, publicist, dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org, zadnjih deset let pa direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Pred kratkim je prejel prestižno Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, za vodenje muzeja ter za njegovo uveljavitev v mednarodni arhitekturni skupnosti. Je tudi programski vodja prve vseevropske platforme Future Architecture, ki povezuje še neuveljavljeno generacijo talentov različnih disciplin s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture, oblikovanja in znotraj katere sodeluje šestindvajset arhitekturnih institucij iz dvaindvajsetih držav. Matevž Čelik verjame v sodoben, odprt muzej, ki ne le hrani in posreduje kulturno dediščino temveč ponuja prostor demokratične izmenjave novih konceptov in znanj. Matevža Čelika je pred mikrofon sredinega intervjuja povabila voditeljica Martina Černe.
Koroška Slovenka in vodja Zelenih na avstrijskem Koroškem je lani jeseni postala poslanka v avstrijskem državnem zboru. Eden od njenih poglavitnih ciljev je izboljšati položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Kako uspešna je pri tem, ko kot poslanka stranke vladajoče koalicije sodeluje pri pripravi zakonodaje? Kako je avstrijska vlada, sestavljena iz dveh zelo različnih strank, naklonjena manjšinam? Kaj so največji izzivi koroških Slovencev in kako svetlo prihodnost si lahko 100 let po plebiscitu obetajo? O tem v pogovoru z Olgo Voglauer, poslanko in ekološko kmetovalko iz Bilčovsa, ki si želi, da bi dvojezičnost na avstrijskem Koroškem postala nekaj samoumevnega.
Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju. Prisluhnite pogovoru o starosti, medicini, veri v življenje in sočutne odnose pa tudi o umiranju, paliativni oskrbi in bolezni, s to modro Slovenko leta 1995, ki pravi, da je ena najbolj pomembnih stvari v življenju - poslušanje.
Država je stanje človekovega duha, je že pred časom zapisal doktor Janez Markeš, novinar in publicist, ki že od osamosvojitve analitično spremlja razvoj Slovenije. Ali obstaja »slovenska doktrina šoka«? Ali ekonomija postaja temeljna pravica demokracije? Mar res izginja javni prostor umne države? Se pod težo populizmov izgublja razsvetljenski karakter slovenske družbe? V sredinem intervjuju se bo z doktorjem Janezom Markešem pogovarjal Bojan Leskovec.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za refleksijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo? Odgovor bomo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.
Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, o tem, kako se je javna radiotelevizija izkazala v času pandemije, o varčevanju, pritiskih, napadih, iskanju rešitev, delu nadzornikov in programskega sveta, odnosih z vlado, ministrstvom za kulturo … ''Sem tukaj in se trudim,'' pravi Igor Kadunc, ki poudarja, da lahko RTV za vsak evro, ki ga dobi, naročnikom pogleda v oči. Ko ga vprašamo o razlogih za številne napade na RTV, pa pravi: »Vse to se počne z nekim namenom.«
Septembra je vodenje Holdinga Kobilarna Lipica prevzel diplomirani inženir živilske tehnologije Matej Oset. Nadzorni svet je prepričal z izkušnjami s področja investicij, turizma, dela s kadri, vodenja in povezovanja večjih organizacijskih enot ter z jasno vizijo razvoja kobilarne. V devetih mesecih, odkar je vstopil v kobilarno, se je pričela obnova hotela Maestoso in bazenskega kompleksa, uspelo mu je pomiriti razgrete strasti med nekdanjim vodstvom in lokalno skupnostjo, čas, v katerem je prevzel vodenje, pa je dodobra zaznamovala tudi korona kriza. Med drugim je odnesla slavje ob 440-ti obletnici lipiške kobilarne, ki ga bodo nadoknadili v septembru.
Zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvajalka predmeta tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Drobec iz kariere specialistke infektologinje, ki jo je marsikdo spoznal pred enajstimi tedni ob nastopu epidemije novega koronavirusa. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., nam je kot vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje iz dneva v dan sporočala novice o aktualnem stanju, nam svetovala, priporočala, spodbujala z navodili o samozaščitnem vedenju. V naslednji uri nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla nekatere tančice obdobja, v katerem smo se znašli pred dobrima dvema mesecema.
Ob svetovnem dnevu čebel je gost Intervjuja na Prvem eden najbolj iskanih predavateljev na področju vzreje čebel, dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar. Nekatere države po svetu še nimajo posluha za čebelarstvo. Tudi divji opraševalci izginjajo. Organizacija združenih narodov letos poziva državne institucije in posameznike k večjemu angažiranju in k dejanjem za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Ti za preživetje, tako kot človeštvo, potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje. V pogovoru z Jernejko Drolec razkriva, v čem so slovenski čebelarji drugačni od večine drugih po svetu in kakšna je prepoznavnost Slovenije v svetovni industriji čebelarstva ter o potrebnih nadaljnjih korakih za razvoj čebelarstva pri nas.
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.
Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.
Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.
Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu.
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe.
Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in posledično vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo 24 ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga mnogi vidijo kot popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata. Z njim se bo pogovarjala Tina Lamovšek.
Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.
Neveljaven email naslov