Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? V Intervjuju na Prvem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Odprto pismo direktorja SZS Jurija Žureja >>
Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil – Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev so zares izjemni. In vendar se zdi, da slovenski javnosti vse skupaj vendarle ne pomeni toliko, kot bi bilo moč pričakovati. Jurij Žurej jim odgovarja:
‘Če bodo ljudje sami do sebe v službah tako zahtevni kot so do športnikov, bo to odlično za gospodarstvo!’
In dodaja:
‘Dva milijona vas je in v štirih panogah ste se borili za vrh. Povejte to vašim državljanom.’
Kar se tiče polemik v zvezi s skokom Jurija Tepeša, ki naj bi po mnenju nekaterih odnesel veliki kristalni globus Petru Prevcu, skoraj ne more verjeti, da lahko kdo pomisli na različne špekulacije in matematiko, ki bi privedla do krajšega skoka, ki bi Prevcu dal večje možnosti.
‘Jurij je naredil, kar športnik mora narediti. Prišel je zmagat. Peter tudi. Šport je boj za zmago. Razprava je brezpredmetna.’
‘Če slovenska javnost ni zadovoljna s tem da je Jurij skočil 244m in zmagal, potem javnosti ni pomoči.’
‘Naši športniki, bodimo jasni in glasni, so se postavili na Jurijevo stran. Ker razumejo kaj je šport.’
O zastonjkarski kulturi, ki je bila predmet njegovega odprtega pisma javnosti, je povedal veliko, ne pa vsega. Zaradi sporočil, ki jih je prejemal po telefonu in elektronski pošti, ga je bilo sram. Da lahko kdo na kaj takega sploh pomisli, pove.
‘Imamo zastonjkarsko kulturo tistih, ki želijo VIP vstopnice. Ni pa klicala nobena delavska družina za navadne vstopnice.’
‘Če misliš da zaslužiš VIP prostor, potem to plačaš. Petkrat več. Pri nas je obratno. Ljudje so navajeni vse to dobiti zastonj.’
Kritičen je tudi do dela alpskih reprezentanc, vendar po njegovih besedah SZS dela vse, da bi se to popravilo. In prva naloga zveze je, da omogoči talentom, ki so pripravljeni za to narediti vse, da se razvijejo v vrhunske športnike. Zahteve, ki jih imajo nekateri, se mu zdijo neupravičene.
‘Če bi kot nekateri alpski smučarji razmišljala Flisar in Košir ne bi bilo nobenih medalj. Upam da se bodo zamisli nad to izjavo.’
Enako velja za nekdanje zaposlene odgovorne.
‘Kar se tiče nekdanjih zaposlenih na zvezi, verjamem da so se trudili. Nekateri so postali Tina Maze, drugi pa so na 45. mestu’
Da izjemno ceni delo Andree Massija, ni skrivnost. Zato njegova potrditev našega vprašanja ni presenetila.
‘Massi je prejel našo ponudbo. Moja največja želja je, da bi bil Andrea Massi trener A reprezentanc in da bi Tina tekmovala naprej.’
To, da SZS ni bila v najboljšem stanju, je po njegovem predvsem posledica drugačnega modela poslovanja, kot ga zagovarja sam. Zato bi nekateri radi videli njegov odhod.
Na zvezi se je trošilo brez vseh meja. Vsako leto novi krediti. SZS je bila pred stečajem. Tega ne dopuščam. To pa vsem ni všeč.
‘Kar se je dogajalo je nesprejemljivo. Izsiljevanje in jemanje provizij od tekmovalcev. To se ne sme dogajati. ‘
Njegova plača, ki brez dodatkov znaša okoli 2000 EUR neto, se nekaterim zdi (pre)visoka. V primerjavi s plačami, kakršne so imeli njegovi predhodniki in glede na odgovornost, je pravzaprav nizka, pove. In doda:
‘Za tiste, ki jih moti moja plača – zelo lepo bi bilo razkriti, kakšne so bile plače mojih predhodnikov in še nekaterih funkcionarjev.’
Kljub vsemu se stvari obračajo na bolje, pričakuje, da se bodo uredile tudi stvari, zaradi katerih so jih večkrat obiskali policisti. Zdaj je poslovanje pozitivno, urejeno in transparentno. A ne pozabi dodati:
‘SZS je bila na kolenih, na tem da pade. Prijatelja spoznaš v nesreči. Naši partnerji so ostali. In naredili še več. Te vezi ostanejo.’
Posebna zahvala gre tudi navijačem, zaključi pogovor. In posebej zanje pove:
‘Hvala vsem navijačem. Pomembno je hoditi na tekme. Navijati. Skupaj moramo biti eno. Brez vas nas je samo polovica.’
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? V Intervjuju na Prvem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Odprto pismo direktorja SZS Jurija Žureja >>
Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil – Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev so zares izjemni. In vendar se zdi, da slovenski javnosti vse skupaj vendarle ne pomeni toliko, kot bi bilo moč pričakovati. Jurij Žurej jim odgovarja:
‘Če bodo ljudje sami do sebe v službah tako zahtevni kot so do športnikov, bo to odlično za gospodarstvo!’
In dodaja:
‘Dva milijona vas je in v štirih panogah ste se borili za vrh. Povejte to vašim državljanom.’
Kar se tiče polemik v zvezi s skokom Jurija Tepeša, ki naj bi po mnenju nekaterih odnesel veliki kristalni globus Petru Prevcu, skoraj ne more verjeti, da lahko kdo pomisli na različne špekulacije in matematiko, ki bi privedla do krajšega skoka, ki bi Prevcu dal večje možnosti.
‘Jurij je naredil, kar športnik mora narediti. Prišel je zmagat. Peter tudi. Šport je boj za zmago. Razprava je brezpredmetna.’
‘Če slovenska javnost ni zadovoljna s tem da je Jurij skočil 244m in zmagal, potem javnosti ni pomoči.’
‘Naši športniki, bodimo jasni in glasni, so se postavili na Jurijevo stran. Ker razumejo kaj je šport.’
O zastonjkarski kulturi, ki je bila predmet njegovega odprtega pisma javnosti, je povedal veliko, ne pa vsega. Zaradi sporočil, ki jih je prejemal po telefonu in elektronski pošti, ga je bilo sram. Da lahko kdo na kaj takega sploh pomisli, pove.
‘Imamo zastonjkarsko kulturo tistih, ki želijo VIP vstopnice. Ni pa klicala nobena delavska družina za navadne vstopnice.’
‘Če misliš da zaslužiš VIP prostor, potem to plačaš. Petkrat več. Pri nas je obratno. Ljudje so navajeni vse to dobiti zastonj.’
Kritičen je tudi do dela alpskih reprezentanc, vendar po njegovih besedah SZS dela vse, da bi se to popravilo. In prva naloga zveze je, da omogoči talentom, ki so pripravljeni za to narediti vse, da se razvijejo v vrhunske športnike. Zahteve, ki jih imajo nekateri, se mu zdijo neupravičene.
‘Če bi kot nekateri alpski smučarji razmišljala Flisar in Košir ne bi bilo nobenih medalj. Upam da se bodo zamisli nad to izjavo.’
Enako velja za nekdanje zaposlene odgovorne.
‘Kar se tiče nekdanjih zaposlenih na zvezi, verjamem da so se trudili. Nekateri so postali Tina Maze, drugi pa so na 45. mestu’
Da izjemno ceni delo Andree Massija, ni skrivnost. Zato njegova potrditev našega vprašanja ni presenetila.
‘Massi je prejel našo ponudbo. Moja največja želja je, da bi bil Andrea Massi trener A reprezentanc in da bi Tina tekmovala naprej.’
To, da SZS ni bila v najboljšem stanju, je po njegovem predvsem posledica drugačnega modela poslovanja, kot ga zagovarja sam. Zato bi nekateri radi videli njegov odhod.
Na zvezi se je trošilo brez vseh meja. Vsako leto novi krediti. SZS je bila pred stečajem. Tega ne dopuščam. To pa vsem ni všeč.
‘Kar se je dogajalo je nesprejemljivo. Izsiljevanje in jemanje provizij od tekmovalcev. To se ne sme dogajati. ‘
Njegova plača, ki brez dodatkov znaša okoli 2000 EUR neto, se nekaterim zdi (pre)visoka. V primerjavi s plačami, kakršne so imeli njegovi predhodniki in glede na odgovornost, je pravzaprav nizka, pove. In doda:
‘Za tiste, ki jih moti moja plača – zelo lepo bi bilo razkriti, kakšne so bile plače mojih predhodnikov in še nekaterih funkcionarjev.’
Kljub vsemu se stvari obračajo na bolje, pričakuje, da se bodo uredile tudi stvari, zaradi katerih so jih večkrat obiskali policisti. Zdaj je poslovanje pozitivno, urejeno in transparentno. A ne pozabi dodati:
‘SZS je bila na kolenih, na tem da pade. Prijatelja spoznaš v nesreči. Naši partnerji so ostali. In naredili še več. Te vezi ostanejo.’
Posebna zahvala gre tudi navijačem, zaključi pogovor. In posebej zanje pove:
‘Hvala vsem navijačem. Pomembno je hoditi na tekme. Navijati. Skupaj moramo biti eno. Brez vas nas je samo polovica.’
Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje.
Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Dolgoletni novinar in voditelj Televizije Slovenije Slavko Bobovnik bo po novem letu zaključil štiri desetletja dolgo poklicno pot. Društvo novinarjev Slovenije mu je ob tej priložnosti podelilo nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let.
Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”.
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev
Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.
Slovenski matematik je prejel prestižno nagrado Kanadskega kraljevega združenja.
Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti.
Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi?
15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik.
V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas.
Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.
Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju.
Neveljaven email naslov