Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? V Intervjuju na Prvem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Odprto pismo direktorja SZS Jurija Žureja >>
Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil – Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev so zares izjemni. In vendar se zdi, da slovenski javnosti vse skupaj vendarle ne pomeni toliko, kot bi bilo moč pričakovati. Jurij Žurej jim odgovarja:
‘Če bodo ljudje sami do sebe v službah tako zahtevni kot so do športnikov, bo to odlično za gospodarstvo!’
In dodaja:
‘Dva milijona vas je in v štirih panogah ste se borili za vrh. Povejte to vašim državljanom.’
Kar se tiče polemik v zvezi s skokom Jurija Tepeša, ki naj bi po mnenju nekaterih odnesel veliki kristalni globus Petru Prevcu, skoraj ne more verjeti, da lahko kdo pomisli na različne špekulacije in matematiko, ki bi privedla do krajšega skoka, ki bi Prevcu dal večje možnosti.
‘Jurij je naredil, kar športnik mora narediti. Prišel je zmagat. Peter tudi. Šport je boj za zmago. Razprava je brezpredmetna.’
‘Če slovenska javnost ni zadovoljna s tem da je Jurij skočil 244m in zmagal, potem javnosti ni pomoči.’
‘Naši športniki, bodimo jasni in glasni, so se postavili na Jurijevo stran. Ker razumejo kaj je šport.’
O zastonjkarski kulturi, ki je bila predmet njegovega odprtega pisma javnosti, je povedal veliko, ne pa vsega. Zaradi sporočil, ki jih je prejemal po telefonu in elektronski pošti, ga je bilo sram. Da lahko kdo na kaj takega sploh pomisli, pove.
‘Imamo zastonjkarsko kulturo tistih, ki želijo VIP vstopnice. Ni pa klicala nobena delavska družina za navadne vstopnice.’
‘Če misliš da zaslužiš VIP prostor, potem to plačaš. Petkrat več. Pri nas je obratno. Ljudje so navajeni vse to dobiti zastonj.’
Kritičen je tudi do dela alpskih reprezentanc, vendar po njegovih besedah SZS dela vse, da bi se to popravilo. In prva naloga zveze je, da omogoči talentom, ki so pripravljeni za to narediti vse, da se razvijejo v vrhunske športnike. Zahteve, ki jih imajo nekateri, se mu zdijo neupravičene.
‘Če bi kot nekateri alpski smučarji razmišljala Flisar in Košir ne bi bilo nobenih medalj. Upam da se bodo zamisli nad to izjavo.’
Enako velja za nekdanje zaposlene odgovorne.
‘Kar se tiče nekdanjih zaposlenih na zvezi, verjamem da so se trudili. Nekateri so postali Tina Maze, drugi pa so na 45. mestu’
Da izjemno ceni delo Andree Massija, ni skrivnost. Zato njegova potrditev našega vprašanja ni presenetila.
‘Massi je prejel našo ponudbo. Moja največja želja je, da bi bil Andrea Massi trener A reprezentanc in da bi Tina tekmovala naprej.’
To, da SZS ni bila v najboljšem stanju, je po njegovem predvsem posledica drugačnega modela poslovanja, kot ga zagovarja sam. Zato bi nekateri radi videli njegov odhod.
Na zvezi se je trošilo brez vseh meja. Vsako leto novi krediti. SZS je bila pred stečajem. Tega ne dopuščam. To pa vsem ni všeč.
‘Kar se je dogajalo je nesprejemljivo. Izsiljevanje in jemanje provizij od tekmovalcev. To se ne sme dogajati. ‘
Njegova plača, ki brez dodatkov znaša okoli 2000 EUR neto, se nekaterim zdi (pre)visoka. V primerjavi s plačami, kakršne so imeli njegovi predhodniki in glede na odgovornost, je pravzaprav nizka, pove. In doda:
‘Za tiste, ki jih moti moja plača – zelo lepo bi bilo razkriti, kakšne so bile plače mojih predhodnikov in še nekaterih funkcionarjev.’
Kljub vsemu se stvari obračajo na bolje, pričakuje, da se bodo uredile tudi stvari, zaradi katerih so jih večkrat obiskali policisti. Zdaj je poslovanje pozitivno, urejeno in transparentno. A ne pozabi dodati:
‘SZS je bila na kolenih, na tem da pade. Prijatelja spoznaš v nesreči. Naši partnerji so ostali. In naredili še več. Te vezi ostanejo.’
Posebna zahvala gre tudi navijačem, zaključi pogovor. In posebej zanje pove:
‘Hvala vsem navijačem. Pomembno je hoditi na tekme. Navijati. Skupaj moramo biti eno. Brez vas nas je samo polovica.’
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? V Intervjuju na Prvem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Odprto pismo direktorja SZS Jurija Žureja >>
Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil – Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev so zares izjemni. In vendar se zdi, da slovenski javnosti vse skupaj vendarle ne pomeni toliko, kot bi bilo moč pričakovati. Jurij Žurej jim odgovarja:
‘Če bodo ljudje sami do sebe v službah tako zahtevni kot so do športnikov, bo to odlično za gospodarstvo!’
In dodaja:
‘Dva milijona vas je in v štirih panogah ste se borili za vrh. Povejte to vašim državljanom.’
Kar se tiče polemik v zvezi s skokom Jurija Tepeša, ki naj bi po mnenju nekaterih odnesel veliki kristalni globus Petru Prevcu, skoraj ne more verjeti, da lahko kdo pomisli na različne špekulacije in matematiko, ki bi privedla do krajšega skoka, ki bi Prevcu dal večje možnosti.
‘Jurij je naredil, kar športnik mora narediti. Prišel je zmagat. Peter tudi. Šport je boj za zmago. Razprava je brezpredmetna.’
‘Če slovenska javnost ni zadovoljna s tem da je Jurij skočil 244m in zmagal, potem javnosti ni pomoči.’
‘Naši športniki, bodimo jasni in glasni, so se postavili na Jurijevo stran. Ker razumejo kaj je šport.’
O zastonjkarski kulturi, ki je bila predmet njegovega odprtega pisma javnosti, je povedal veliko, ne pa vsega. Zaradi sporočil, ki jih je prejemal po telefonu in elektronski pošti, ga je bilo sram. Da lahko kdo na kaj takega sploh pomisli, pove.
‘Imamo zastonjkarsko kulturo tistih, ki želijo VIP vstopnice. Ni pa klicala nobena delavska družina za navadne vstopnice.’
‘Če misliš da zaslužiš VIP prostor, potem to plačaš. Petkrat več. Pri nas je obratno. Ljudje so navajeni vse to dobiti zastonj.’
Kritičen je tudi do dela alpskih reprezentanc, vendar po njegovih besedah SZS dela vse, da bi se to popravilo. In prva naloga zveze je, da omogoči talentom, ki so pripravljeni za to narediti vse, da se razvijejo v vrhunske športnike. Zahteve, ki jih imajo nekateri, se mu zdijo neupravičene.
‘Če bi kot nekateri alpski smučarji razmišljala Flisar in Košir ne bi bilo nobenih medalj. Upam da se bodo zamisli nad to izjavo.’
Enako velja za nekdanje zaposlene odgovorne.
‘Kar se tiče nekdanjih zaposlenih na zvezi, verjamem da so se trudili. Nekateri so postali Tina Maze, drugi pa so na 45. mestu’
Da izjemno ceni delo Andree Massija, ni skrivnost. Zato njegova potrditev našega vprašanja ni presenetila.
‘Massi je prejel našo ponudbo. Moja največja želja je, da bi bil Andrea Massi trener A reprezentanc in da bi Tina tekmovala naprej.’
To, da SZS ni bila v najboljšem stanju, je po njegovem predvsem posledica drugačnega modela poslovanja, kot ga zagovarja sam. Zato bi nekateri radi videli njegov odhod.
Na zvezi se je trošilo brez vseh meja. Vsako leto novi krediti. SZS je bila pred stečajem. Tega ne dopuščam. To pa vsem ni všeč.
‘Kar se je dogajalo je nesprejemljivo. Izsiljevanje in jemanje provizij od tekmovalcev. To se ne sme dogajati. ‘
Njegova plača, ki brez dodatkov znaša okoli 2000 EUR neto, se nekaterim zdi (pre)visoka. V primerjavi s plačami, kakršne so imeli njegovi predhodniki in glede na odgovornost, je pravzaprav nizka, pove. In doda:
‘Za tiste, ki jih moti moja plača – zelo lepo bi bilo razkriti, kakšne so bile plače mojih predhodnikov in še nekaterih funkcionarjev.’
Kljub vsemu se stvari obračajo na bolje, pričakuje, da se bodo uredile tudi stvari, zaradi katerih so jih večkrat obiskali policisti. Zdaj je poslovanje pozitivno, urejeno in transparentno. A ne pozabi dodati:
‘SZS je bila na kolenih, na tem da pade. Prijatelja spoznaš v nesreči. Naši partnerji so ostali. In naredili še več. Te vezi ostanejo.’
Posebna zahvala gre tudi navijačem, zaključi pogovor. In posebej zanje pove:
‘Hvala vsem navijačem. Pomembno je hoditi na tekme. Navijati. Skupaj moramo biti eno. Brez vas nas je samo polovica.’
Ani Roš uspehi v svetu sodobne gastronomije niso tuji. Njeno najnovejše priznanje, najboljša kuharska mojstrica na svetu po izboru akademije 50 najboljših restavracij, jo je dokončno zapisalo na gostronomski zemljevid sveta. Ana Roš, ki je v kuhinji Hiše Franko v Kobaridu pred 15-imi leti začela ustvarjati prve jedi in se pravzaprav učiti kuharskih veščin, je v kuhinjo pripeljala ljubezen do moškega, tam pa se je razvila tudi ljubezen do ustvarjanja kulinaričnih presežkov. Najboljša kuharska mojstrica Ana Roš bo gostja tokratnega intervjuja. Pripravlja Urška Henigman.
V teh dneh že 11. leto zapovrstjo v slovenskih izbranih kinodvoranah poteka mednarodni Festival gorniškega filma. Letos ta na ogled postavlja 44 filmov o gorskih športih, naravi, avanturi in o gorski kulturi, znova tudi s slovenskimi filmi in na več lokacijah, kot v minulih izvedbah, s čimer organizatorji želijo to zvrst filma še bolj približati splošnemu, ne le goram zapisanemu občinstvu. Del festivala so tudi zgodbe šestih predavateljev. Sredi 11. festivala gorniškega filma se nam bo v oddaji Intervju pridružil njegov direktor Silvo Karo, s katerim bomo spregovorili o letošnjem programu, o sami organizaciji tako velikega filmskega dogodka in vlogi tovrstnega filma pri nas ter o tem, kakšen ugled si je festival skozi leta pridobil tako med filmskimi ustvarjalci, kot tudi med občinstvom.
Ljudje na leto samo v prehranske namene zakoljemo 53 milijard kopenskih živali. Če k temu dodamo še morske živali, se številka povzpne na osupljivih 150 milijard. Zdi se, da imajo živali za nas neko uporabno vrednost, včasih pa tudi te ne, v vsakem primeru pa si kot samoumevno jemljemo pravico, da razpolagamo z njihovimi življenji. S tega vidika ni presenetljivo, da tudi etika svoje področje večinoma strogo omejuje na odnose med ljudmi. Povsem neutemeljeno, je prepričan filozof dr. Tomaž Grušóvnik, docent na Pedagoški fakulteti in znanstveni sodelavec na Institutu za filozofske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki se je tem vprašanjem posvetil v knjigi Etika živali. O etičnosti našega odnosa do živali in o etiki pri živalih je z dr. Tomažem Grušovnikom pogovarjala Nina Slaček.
Za diplomsko režijo Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Bila je svobodna umetnica, režirala je v SNG Drama v Ljubljani, Mestnem gledališču ljubljanskem in v kranjskem Prešernovem gledališču. Kasneje jo je pritegnil svet lutk, zdaj pa že 10 let želi gledalcem ponuditi najbolje kot direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega. Barbara Hieng Samobor živi gledališče že vse življenje, nekaj drobcev iz mozaika svojega gledališkega življenja pa nam bo zaupala v tokratni oddaji Intervju.
V Sloveniji po podatkih iz Registra raka RS vsako leto na novo zboli za rakom več kot 13.200 ljudi, umre pa jih več kot 5.800. Velika večina rakov - približno 80 odstotkov - se pojavlja po naključju, jasnega vzroka za njihov nastanek ne poznamo, preostalih 20 odstotkov rakov pa je dednih. Rak je najpogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let. Ob svetovnem dnevu boja proti raku, 4. februarju, smo v oddajo Intervju povabili predsednico Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije in podpredsednico Združenja za redke bolezni Slovenije Majdo Slapar. Nekdanja bolnica aktivno sodeluje v vseh programih Društva, ki v podporo bolnikov deluje že 22 let. Iz njene osebne zgodbe bomo izvedeli, kako dragocena je pomoč bolnikom, ki zbolijo za rakom, in njihovim svojcem, kakšne programe izvajajo in kako se v društvu zavzemajo za povečanje števila prostovoljnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, saj je presaditev danes eden od učinkovitejših, pri nekaterih boleznih pa sploh edini možni način zdravljenja. Z gostjo Majdo Slapar se bo pogovarjala Petra Medved.
Lani jeseni je z delom začela nova sestava Upravnega odbora Prešernovega sklada. Prejšnji teden, ko so bila javnosti sporočena imena letošnjih lavreatov, smo lahko videli prve sadove njenega dela. Pozornost javnosti je bila seveda upravičeno usmerjena predvsem k ustvarjalnemu opusu prejemnikov »velike« in »male« Prešernove nagrade, toda pozornim ni ušlo, da še noben Upravni odbor doslej imen nagrajencev ni razkril več tednov vnaprej. Je to pravzaprav tiho priznanje, da je pri nagradah dandanes najpomembneje to, da imajo mediji dovolj časa, da javnosti ustrezno predstavijo delo nagrajenih ustvarjalcev? Ob tem se menda lahko tudi vprašamo, ali večino slovenskih medijev in njihovih odjemalcev umetnost sploh še zanima? – No, obenem pa prav ta čas poteka tudi javna razprava o spremembah zakona o Prešernovih nagradah, ki naj bi med drugim omogočile, da bodo v prihodnje to visoko priznanje prejemali ne le umetniki, ampak tudi direktorji, programski vodje in menedžerji kulturnih institucij ... Gre tu za mešanje hrušk in jabolk, za devalvacijo same umetnosti ali, nasprotno, za priznanje, da umetniki pravzaprav precej težko ustvarjajo, če nekdo drug ne bdi nad delovanjem ključne kulturne infrastrukture? – Vprašanj, povezanih s Prešernovimi nagradami, je torej veliko. Na njih je odgovarjal predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, režiser, dramatik in pisatelj, Vinko Möderndorfer. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. Foto: RTV SLO
Prof. dr. Bojan Pretnar velja za prominentnega strokovnjaka na področju intelektualne lastnine ne le pri nas, temveč tudi v tujini. Bil je prvi direktor Republiškega urada za intelektualno lastnino in pogajalec s tega področja v pridružitvenem procesu Slovenije k Evropski uniji. Z glasnim zagovarjanjem zaščite lipicancev z geografsko označbo je postal trn v peti Avstrijcem, se zaradi tega umaknil iz svojih položajev v Sloveniji in za nekaj let odšel delat na Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino v Ženevo. O medsosedskih sporih glede geografskih označb, tudi o zadnjem glede terana in globalnih patentnih bojih ter vse večjem pomenu intelektualne lastnine, se bomo s Bojanom Pretnarjem pogovarjali v sredinem Intervjuju.
Znanstveno je preučeval slovensko umetnost in posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa se je ukvarjal s preučevanjem življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika. Prof. dr. Peter Krečič, ki velja za največjega poznavalca velikana slovenske in evropske arhitekture pri nas, bo ob 60. obletnici njegove smrti in ob pričetku letošnjega Plečnikovega leta gost v oddaji Intervju.
Doktor Jure Leskovec je profesor računalništva na prestižni Univerzi Stanford v Združenih državah Amerike. Ukvarja se z analizo podatkov, ki jih v svetu povezanih naprav beležijo številni senzorji, hkrati pa jih s svojim vedenjem na spletu množimo tudi uporabniki. O podobi sveta, ki jo izrisujejo podatki, delu na Stanfordu, življenju v Silicijevi dolini, raziskovanju družbenih omrežjih, grdem vedenju na spletu in sobivanju z umetno inteligenco v tokratnem intervjuju. Doktorja Jureta Leskovca je pred mikrofon med njegovim obiskom v Sloveniji povabila Urška Henigman. foto: wikimedia
Doktor Jure Leskovec je profesor računalništva na prestižni Univerzi Stanford v Združenih državah Amerike. Ukvarja se z analizo podatkov, vse od jezikoslovja pa do tehnike, zelo dobro pozna tudi delovanje družbenih omrežjih. O delu na Stanfordu, življenju v Silicijevi dolini, raziskovanju družbenih omrežjih, grdem vedenju na spletu in sobivanju z umetno inteligenco v tokratnem intervjuju. Doktorja Jureta Leskovca je pred mikrofon povabila Urška Henigman.
Prva slovenska medicinska sestra, ki se je pridružila Zdravnikom brez meja.
˝V življenju ne iščem več varnih zavetij, ampak tista manj varna, kjer ljudje potrebujejo pomoč.˝ To so besede mikrobiologinje, športne trenerke in predvsem humanitarke Savine Goličnik. Je idejna vodja projekta Božiček za en dan, prek katerega je leta 2012 s pomočjo dobrodelnih posameznikov obdarila 225 revnih otrok, letos - predvsem zaradi dobre promocije prek socialnih omrežij - pa že skoraj 10.000. S projektom in za projekt zadnji mesec živi dobesedno 24 ur na dan. Savina Goličnik bo gostja sredinega Intervjuja na Prvem po deseti.
Zadnje tedne smo priča nazornim prikazom nebrzdanega razmetavanja zdravstvenega denarja na eni in omalovaževanja pravic pacientov na drugi strani, pa tudi absurdnim zahtevam sindikata zdravnikov, ki bi iz javnega sektorja izvzel plače, katerih financiranje bi ostalo v varni javni blagajni. V sredinem intervjuju ob 10.15 se bomo o stanju v slovenskem zdravstvu pogovarjali z dr. Matejo Kožuh Novak, ki trdi, da imajo vse niti v rokah štirje lobiji – farmacevtski, zdravniški, zavarovalniški in dobaviteljski.
Kadar smo zadovoljni s seboj, Slovenci o sebi radi govorimo, da smo narod pesnikov. Toda, priznajmo, te poezije potem skorajda nihče ne bere. V polju knjig, književnosti in bralnih navad med idealno predstavo in resničnostjo vsakdanje prakse, drugače rečeno, zeva precejšen razkorak. V tednu, ko odpira vrata Slovenski knjižni sejem, že 32. po vrsti, se zato velja vprašati, kdaj in koliko sploh beremo, kakšne knjige pritegujejo našo pozornost, katera dela si izposojamo v knjižnicah, za katere naslove smo pripravljeni celo odpreti denarnico? Prav tako ni povsem jasno, ali še vedno beremo predvsem klasične knjige, tiste s platnicami, ali pa so nas dokončno osvojili e-bralniki in e-knjige? Zanimivo bi tudi bilo vedeti, ali nam pri odločitvi, kaj sploh brati, bolj pomagajo odmevne literarne nagrade ali pa so vendarle učinkovitejša priporočila prijateljev? - Ta in druga sorodna vprašanja smo v tokratnem Intervjuju na Prvem pretresali v pogovoru z dr. Samom Rugljem, književnim urednikom, založnikom, kolumnistom in avtorjem več znanstvenih monografij, v katerih analizira delovanje slovenskega literarnega obrata. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.
Konec oktobra je Državni zbor za novega zagovornika načela enakosti imenoval Miho Lobnika. Na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo smo dobili nov samostojen organ za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije v Sloveniji. Diskriminacija je lahko neposredna ali posredna, včasih se je niti ne zavedamo, velikokrat se ljudje bojijo povedati na glas, da so diskriminirani. Pred novim zagovornikom je vsekakor izjemno velik strokovni in človeški izziv. Smo dobili zgolj brezzobega tigra, ki bo izdajal pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani? Kako bo zagovornik enakosti pripomogel, da bo v slovenski družbi neenako obravnavanih zaradi osebnih okoliščin v prihodnosti čim manj? V sredinem intervjuju se bo z novim zagovornikom načela enakosti Miho Lobnikom pogovarjal Bojan Leskovec.
Predsedniška volilna kampanja, ki se je na oni strani Atlantika odvijala zadnje leto in pol, je bila pogosto bolj podobna slabi burleski kakor pa resnemu soočenju političnih programov in konceptov. Toliko bolj, ker so se Američani – z njimi pa ves svet – večino časa ubadali s precejšnjimi značajskimi, osebnostnimi pomanjkljivostmi kandidatov obeh tradicionalnih ameriških strank. Toda tekme za Belo hišo še zdaleč ni mogoče reducirati na primitivni seksizem Donalda Trumpa ali brezvestno udinjanje interesom velekapitala Hillary Clinton. Med kampanjo se je namreč pokazalo, da je celo v Združenih državah, še vedno središču svetovnega gospodarskega sistema, globalizacija proizvedla množico ekonomskih poražencev, ki so v zadnjih treh, štirih desetletjih ostali brez služb in brez socialne varnostne mreže. Drugače rečeno: nabuhel predvolilni spektakel je tiste, ki hočejo videti, vendarle opozoril na nevzdržno povečevanje dohodkovnih razlik med najbogatejšimi in najrevnejšimi Američani, na proletarizacijo širokih segmentov nekdanjega srednjega razreda, na zaostrovanje kulturnih, svetovnonazorskih razlik med tistimi plastmi prebivalstva, ki niso okusile blagodati globalizacije, in onimi, ki so jih. Vtis je torej, da sta se v zadnjih letih oblikovali dve, nepomirljivo sprti Ameriki: ena nacionalistična, druga internacionalistična, ena tradicionalistična, druga kozmopolitska. Katera bo zmagala na volitvah, bo menda znano v sredo zjutraj. Rezultate bomo v luči širših političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih procesov, ki spreminjajo ameriško družbo, že nekaj ur po zaprtju ameriških volišč analizirali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Pred mikrofonom bo v živo gostovala politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in predstojnica Centra za politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner. Z njo se bo pogovarjal Goran Dekleva.
Kakovost letošnjega grozdja napoveduje dober vinski letnik. “Slovenija, ki si deli zemljepisno širino z Bordeauxem in Piemontom, je ena največjih vinskih skrivnosti v Evropi.”, tako ameriški vinski poznavalci predstavljajo slovenska vina. Po drugi strani so naši vinarji pri promociji v tujini prepuščeni sami sebi in svoji podjetnosti. Ali Slovenija lahko postane vinske destinacija? Bodo za slovenski vinski sloves še naprej zaslužni predvsem »prebojniki« in anarhisti, ali bomo naposled dobili enotno slovensko vinsko strategijo? Vinska klet Goriška Brda je imela lani največ prihodkov med slovenskimi vinarji, direktor kleti in dober poznavalec globalnih vinskih trendov Silvan Peršolja bo gost sredinega intervjuja po deseti na Prvem.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.
Neveljaven email naslov