Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? V Intervjuju na Prvem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Odprto pismo direktorja SZS Jurija Žureja >>
Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil – Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev so zares izjemni. In vendar se zdi, da slovenski javnosti vse skupaj vendarle ne pomeni toliko, kot bi bilo moč pričakovati. Jurij Žurej jim odgovarja:
‘Če bodo ljudje sami do sebe v službah tako zahtevni kot so do športnikov, bo to odlično za gospodarstvo!’
In dodaja:
‘Dva milijona vas je in v štirih panogah ste se borili za vrh. Povejte to vašim državljanom.’
Kar se tiče polemik v zvezi s skokom Jurija Tepeša, ki naj bi po mnenju nekaterih odnesel veliki kristalni globus Petru Prevcu, skoraj ne more verjeti, da lahko kdo pomisli na različne špekulacije in matematiko, ki bi privedla do krajšega skoka, ki bi Prevcu dal večje možnosti.
‘Jurij je naredil, kar športnik mora narediti. Prišel je zmagat. Peter tudi. Šport je boj za zmago. Razprava je brezpredmetna.’
‘Če slovenska javnost ni zadovoljna s tem da je Jurij skočil 244m in zmagal, potem javnosti ni pomoči.’
‘Naši športniki, bodimo jasni in glasni, so se postavili na Jurijevo stran. Ker razumejo kaj je šport.’
O zastonjkarski kulturi, ki je bila predmet njegovega odprtega pisma javnosti, je povedal veliko, ne pa vsega. Zaradi sporočil, ki jih je prejemal po telefonu in elektronski pošti, ga je bilo sram. Da lahko kdo na kaj takega sploh pomisli, pove.
‘Imamo zastonjkarsko kulturo tistih, ki želijo VIP vstopnice. Ni pa klicala nobena delavska družina za navadne vstopnice.’
‘Če misliš da zaslužiš VIP prostor, potem to plačaš. Petkrat več. Pri nas je obratno. Ljudje so navajeni vse to dobiti zastonj.’
Kritičen je tudi do dela alpskih reprezentanc, vendar po njegovih besedah SZS dela vse, da bi se to popravilo. In prva naloga zveze je, da omogoči talentom, ki so pripravljeni za to narediti vse, da se razvijejo v vrhunske športnike. Zahteve, ki jih imajo nekateri, se mu zdijo neupravičene.
‘Če bi kot nekateri alpski smučarji razmišljala Flisar in Košir ne bi bilo nobenih medalj. Upam da se bodo zamisli nad to izjavo.’
Enako velja za nekdanje zaposlene odgovorne.
‘Kar se tiče nekdanjih zaposlenih na zvezi, verjamem da so se trudili. Nekateri so postali Tina Maze, drugi pa so na 45. mestu’
Da izjemno ceni delo Andree Massija, ni skrivnost. Zato njegova potrditev našega vprašanja ni presenetila.
‘Massi je prejel našo ponudbo. Moja največja želja je, da bi bil Andrea Massi trener A reprezentanc in da bi Tina tekmovala naprej.’
To, da SZS ni bila v najboljšem stanju, je po njegovem predvsem posledica drugačnega modela poslovanja, kot ga zagovarja sam. Zato bi nekateri radi videli njegov odhod.
Na zvezi se je trošilo brez vseh meja. Vsako leto novi krediti. SZS je bila pred stečajem. Tega ne dopuščam. To pa vsem ni všeč.
‘Kar se je dogajalo je nesprejemljivo. Izsiljevanje in jemanje provizij od tekmovalcev. To se ne sme dogajati. ‘
Njegova plača, ki brez dodatkov znaša okoli 2000 EUR neto, se nekaterim zdi (pre)visoka. V primerjavi s plačami, kakršne so imeli njegovi predhodniki in glede na odgovornost, je pravzaprav nizka, pove. In doda:
‘Za tiste, ki jih moti moja plača – zelo lepo bi bilo razkriti, kakšne so bile plače mojih predhodnikov in še nekaterih funkcionarjev.’
Kljub vsemu se stvari obračajo na bolje, pričakuje, da se bodo uredile tudi stvari, zaradi katerih so jih večkrat obiskali policisti. Zdaj je poslovanje pozitivno, urejeno in transparentno. A ne pozabi dodati:
‘SZS je bila na kolenih, na tem da pade. Prijatelja spoznaš v nesreči. Naši partnerji so ostali. In naredili še več. Te vezi ostanejo.’
Posebna zahvala gre tudi navijačem, zaključi pogovor. In posebej zanje pove:
‘Hvala vsem navijačem. Pomembno je hoditi na tekme. Navijati. Skupaj moramo biti eno. Brez vas nas je samo polovica.’
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? V Intervjuju na Prvem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Odprto pismo direktorja SZS Jurija Žureja >>
Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Kako tudi ne bi bil – Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Jakov Fak, Filip Flisar – njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev so zares izjemni. In vendar se zdi, da slovenski javnosti vse skupaj vendarle ne pomeni toliko, kot bi bilo moč pričakovati. Jurij Žurej jim odgovarja:
‘Če bodo ljudje sami do sebe v službah tako zahtevni kot so do športnikov, bo to odlično za gospodarstvo!’
In dodaja:
‘Dva milijona vas je in v štirih panogah ste se borili za vrh. Povejte to vašim državljanom.’
Kar se tiče polemik v zvezi s skokom Jurija Tepeša, ki naj bi po mnenju nekaterih odnesel veliki kristalni globus Petru Prevcu, skoraj ne more verjeti, da lahko kdo pomisli na različne špekulacije in matematiko, ki bi privedla do krajšega skoka, ki bi Prevcu dal večje možnosti.
‘Jurij je naredil, kar športnik mora narediti. Prišel je zmagat. Peter tudi. Šport je boj za zmago. Razprava je brezpredmetna.’
‘Če slovenska javnost ni zadovoljna s tem da je Jurij skočil 244m in zmagal, potem javnosti ni pomoči.’
‘Naši športniki, bodimo jasni in glasni, so se postavili na Jurijevo stran. Ker razumejo kaj je šport.’
O zastonjkarski kulturi, ki je bila predmet njegovega odprtega pisma javnosti, je povedal veliko, ne pa vsega. Zaradi sporočil, ki jih je prejemal po telefonu in elektronski pošti, ga je bilo sram. Da lahko kdo na kaj takega sploh pomisli, pove.
‘Imamo zastonjkarsko kulturo tistih, ki želijo VIP vstopnice. Ni pa klicala nobena delavska družina za navadne vstopnice.’
‘Če misliš da zaslužiš VIP prostor, potem to plačaš. Petkrat več. Pri nas je obratno. Ljudje so navajeni vse to dobiti zastonj.’
Kritičen je tudi do dela alpskih reprezentanc, vendar po njegovih besedah SZS dela vse, da bi se to popravilo. In prva naloga zveze je, da omogoči talentom, ki so pripravljeni za to narediti vse, da se razvijejo v vrhunske športnike. Zahteve, ki jih imajo nekateri, se mu zdijo neupravičene.
‘Če bi kot nekateri alpski smučarji razmišljala Flisar in Košir ne bi bilo nobenih medalj. Upam da se bodo zamisli nad to izjavo.’
Enako velja za nekdanje zaposlene odgovorne.
‘Kar se tiče nekdanjih zaposlenih na zvezi, verjamem da so se trudili. Nekateri so postali Tina Maze, drugi pa so na 45. mestu’
Da izjemno ceni delo Andree Massija, ni skrivnost. Zato njegova potrditev našega vprašanja ni presenetila.
‘Massi je prejel našo ponudbo. Moja največja želja je, da bi bil Andrea Massi trener A reprezentanc in da bi Tina tekmovala naprej.’
To, da SZS ni bila v najboljšem stanju, je po njegovem predvsem posledica drugačnega modela poslovanja, kot ga zagovarja sam. Zato bi nekateri radi videli njegov odhod.
Na zvezi se je trošilo brez vseh meja. Vsako leto novi krediti. SZS je bila pred stečajem. Tega ne dopuščam. To pa vsem ni všeč.
‘Kar se je dogajalo je nesprejemljivo. Izsiljevanje in jemanje provizij od tekmovalcev. To se ne sme dogajati. ‘
Njegova plača, ki brez dodatkov znaša okoli 2000 EUR neto, se nekaterim zdi (pre)visoka. V primerjavi s plačami, kakršne so imeli njegovi predhodniki in glede na odgovornost, je pravzaprav nizka, pove. In doda:
‘Za tiste, ki jih moti moja plača – zelo lepo bi bilo razkriti, kakšne so bile plače mojih predhodnikov in še nekaterih funkcionarjev.’
Kljub vsemu se stvari obračajo na bolje, pričakuje, da se bodo uredile tudi stvari, zaradi katerih so jih večkrat obiskali policisti. Zdaj je poslovanje pozitivno, urejeno in transparentno. A ne pozabi dodati:
‘SZS je bila na kolenih, na tem da pade. Prijatelja spoznaš v nesreči. Naši partnerji so ostali. In naredili še več. Te vezi ostanejo.’
Posebna zahvala gre tudi navijačem, zaključi pogovor. In posebej zanje pove:
‘Hvala vsem navijačem. Pomembno je hoditi na tekme. Navijati. Skupaj moramo biti eno. Brez vas nas je samo polovica.’
V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas.
Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.
Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju.
Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari.
Medtem ko se po Evropi, tudi pod vplivom dela politike, krepita nasprotovanje in strah pred priseljenci, pa skoraj vse evropske države glede na demografske trende in nataliteto nujno potrebujejo imigrante, če se želijo še naprej razvijati in vzdrževati sedanji standard družbenega razvoja. Konec koncev so migracije temeljna značilnost zgodovine človeškega razvoja in vsi smo migranti, ki smo v nekem zgodovinskem obdobju prišli iz Afrike, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v zvezi z migracijami.
Andrej Štremfelj, mojster plezanja in življenja, ki je postal deseti v vsej zgodovini podeljevanja zlatega cepina za življenjske dosežke
Štefan Bogdan Barenboim Šalej živi v Sao Paulu. Iz Brazilije se je nekoč oglašal kot dopisnik, bil pa je tudi slovenski častni konzul in uspešen podjetnik. Še vedno povezuje slovensko gospodarstvo in diplomacijo z Brazilijo in je odličen poznavalec aktualnih razmer. Oktobra bodo Brazilci izbirali novega predsednika. Skoraj zagotovo to ne bo Luis Inácio Lula da Silva, ki prestaja kazen zaradi pasivne korupcije in pranja denarja. Njegova morebitna kandidatura pa je le ena izmed tem, ki pred volitvami razdvajajo Brazilce.
Ob začetku desetletja je Katja Perat z nagrajenima in zdaj že dolgo razprodanima pesniškima zbirkama, Najboljši so padli in Davek na dodano vrednost, zbudila pozornost najširše javnosti, celo tistih bralk in bralcev, ki praviloma nikoli ne posežejo po poeziji. Ampak že takrat je avtorica večkrat poudarila, da je še zdaleč ne zanima samo pesništvo in da bi se enkrat v prihodnje rada preizkusila v pisanju romana. No, ta prihodnost je zdaj nastopila; pred nekaj tedni je pri založbi Beletrina izšel njen romaneskni prvenec, Mazohistka, ki pripoveduje zgodbo, umeščeno na Dunaj ob prelomu 19. v 20. stoletje. Kolikor Katjo Perat poznamo tudi kot angažirano javno intelektualko, ki redno posega v slovenske javne debate o najbolj občutljivih družbenih temah, se zdi ta preskok v stoletje in četrt oddaljeno preteklost vsaj nekoliko presenetljiv … Ali pa tudi ne, če pomislimo na Cankarjevo prepričanje, da se probleme od daleč pravzaprav vidi bolje. O čem torej govori Mazohistka in na kakšen način se ta roman vpisuje v sodobnost, smo v pogovoru s pisateljico preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tihomir Pinter (iz osebnega arhiva Katje Perat)
Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar.
Darja Smrkolj je prejemnica državnega priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih 2017, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. V 5 letih je pridobivanju novih znanj namenila ogromno časa. Izkoristila je praktično vse možne brezplačne oblike neformalnega in priložnostnega učenja v lokalnem okolju, od učenja tujih jezikov do računalniškega opismenjevanja. Del tega znanja je kot prostovoljka prenesla tudi na druge, poleg tega je dejavna v lokalnih društvih, pomagala pa je tudi beguncem. Njena zgodba je posebna tudi zato, ker je zaradi genetske okvare manjša od drugih. V življenju se je morala spopasti s številnimi ovirami, predsodki in zaničevanjem, zato se je nekoliko odmaknila od ljudi. Tudi o tem, kako so delavnice vseživljenjskega učenja in nova znanja Darji Smrkolj življenje spremenile na bolje, v sredinem Intervjuju na Prvem.
V tednu, ko bomo obeležili svetovni dan muzejev, smo se v oddaji Intervju spraševali o tem kakšna je današnja družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije. O tem na kakšen način se muzej prilagaja zahtevam sodobnega časa in na kakšen način reflektira aktualna družbena vprašanja, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja.
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Akademik profesor doktor Jože Mencinger je “zaslužni profesor Univerze v Ljubljani«. Pravnik in ekonomist, ki je več kot 40 let poučeval in raziskoval na Pravni fakulteti v Ljubljani. V osamosvojitvenem obdobju je kot ekonomski disident akademsko okolje za krajši čas zamenjal za politični parket. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani, leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pred kratkim je izšla njegova knjiga z zanimivim naslovom » UDBA in bela tehnika« v kateri je izbor kolumn, kritičnih zapisov in predavanj na temo razpadanja Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in razmer v slovenski politiki ter gospodarstvu.
Neveljaven email naslov