Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Vsak dan je priložnost za boj za večjo enakost, za boj proti šovinizmu in nestrpnosti
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula velja za največji in najodmevnejši tovrstni festival v Sloveniji in širši regiji. Kot pravi direktorica festivala dr. Manca G. Renko, potekajo priprave na festival celo leto.
“Gre za permanentno stanje pozornosti, v katerem si, ko bereš tuje, domače medije. Vedno imaš v glavi vprašanje koga bi bilo dobro povabiti, koga bi bilo dobro prevesti, kateri so tisti avtorji in avtorice, ki bi jih bilo vredno pripeljati v Ljubljano ali kateri so tisti, za katere imaš občutek, da bi si jih slovensko občinstvo želelo spoznati.”
Letos k nam prihaja eden najbolj znanih britanskih intelektualcev; komparativist, filozof in družbeni kritik, čigar dela so prevedena v več deset svetovnih jezikov in so bila doslej prodana v več milijonih izvodov, Terry Eagleton. Kot pravi dr. Manca G. Renko, ima vsak avtor svoje posebnosti, ki jih moraš pri dogovarjanju za sodelovanje upoštevati, pri Terryju Eagletonu pa je posebnost v tem, da ne uporablja elektronske pošte.
“Terry je človek, ki ne uporablja interneta in telefona. Ne moreš mu poslati emaila in ne moreš ga poklicat. Napišeš mu lahko samo pismo. Še pred začetkom lanske Fabule, sem mu pisala in po nekaj tednih prejela pismo “per avion”, v katerem je bila njegova dopisnica. To dopisovanje se je nadaljevalo eno leto, dokler se nisva zmenila za datum njegovega nastopa. Kar me je naučil s pošiljanjem pisem je to, koliko časa pravzaprav izgubimo s pošiljanjem emailov in z vso to sodobno tehnologijo.”
Osrednja tema letošnjega festivala je upanje. Dr. Manca G. Renko navaja dva razloga za izbiro omenjenega fokusa festivala.
“Eden izmed razlogov je tako imenovani knjižni, zaradi Terryja Eagletona, ker je ena izmed njegovih zadnjih, po mojem mnenju tudi boljših knjig, Upanje brez optimizma in sem si jo želela izdati v Slovenskem jeziku. Upanje tudi zato, ker smo v letu, ko bomo praznovali okroglo obletnico leta ’68. Takrat se je upanje pojavljalo kot eno od gonil, celo političnih sprememb. To je prvo vprašanje – ali upanje lahko prinese spremembe in kakšne posledice ima to? In nenazadnje je upanje tista stvar, ki poganja naša celotna življenja naprej. Če bi nam bilo odvzeto upanje, bi nam bilo, na nek način, odvzeto življenje.”
Festival Fabula bo gostil tudi Chantal Mouffe, vodilno politično teoretičarko, filozofinjo, univerzitetno profesorico (University of Westminster, Harvard, Princeton), ki od osemdesetih let dalje velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk, pa Slavenko Drakulić, ki velja za eno najuspešnejših in najbolj prevajanih hrvaških avtoric, ki se ukvarja s temami kot so feminizem, komunizem in post-komunizem. Omeniti velja tudi avtorica gansko-nigerijskega porekla Taiye Selasi, ki je z romanom Gana naj gre, čez noč postala globalna literarna zvezda.
Fabula pa pozornosti ne bo namenjala le literaturi, marveč tudi humanistiki, družbeno-političnim vprašanjem in filmu, del programa pa bo posebej privabljal tudi otroke in mladostnike.
Dr. Manca G. Renko je spregovorila tudi o aktualnih družbenih dogajanjih, kot je bil nedavni napad na letošnji prejemnici Prešernovih nagrad in o pomenu mednarodne kampanje #MeeToo, ki se ji je v teh dneh pridružila tudi slovenska kampanja #Jaztudi.
“Ne samo, da v Sloveniji vemo, da spolno nasilje obstaja, obstajajo celo urbane legende o ljudeh, ki na poziciji moči to konstantno počnejo ampak ne jaz, ne kdorkoli drug ne bo tega rekel v mikrofon, ker noče konfliktov, ker se počuti, da to ni njegova naloga. In v tem smislu upam, da bo kampanja Jaz tudi spodbudila ženske, da bodo spregovorile o ljudeh, za katere vsi vemo, da so izrabljali svoj položaj moči, zato da so razpolagali z ženskimi telesi in čustvi.”
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Vsak dan je priložnost za boj za večjo enakost, za boj proti šovinizmu in nestrpnosti
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula velja za največji in najodmevnejši tovrstni festival v Sloveniji in širši regiji. Kot pravi direktorica festivala dr. Manca G. Renko, potekajo priprave na festival celo leto.
“Gre za permanentno stanje pozornosti, v katerem si, ko bereš tuje, domače medije. Vedno imaš v glavi vprašanje koga bi bilo dobro povabiti, koga bi bilo dobro prevesti, kateri so tisti avtorji in avtorice, ki bi jih bilo vredno pripeljati v Ljubljano ali kateri so tisti, za katere imaš občutek, da bi si jih slovensko občinstvo želelo spoznati.”
Letos k nam prihaja eden najbolj znanih britanskih intelektualcev; komparativist, filozof in družbeni kritik, čigar dela so prevedena v več deset svetovnih jezikov in so bila doslej prodana v več milijonih izvodov, Terry Eagleton. Kot pravi dr. Manca G. Renko, ima vsak avtor svoje posebnosti, ki jih moraš pri dogovarjanju za sodelovanje upoštevati, pri Terryju Eagletonu pa je posebnost v tem, da ne uporablja elektronske pošte.
“Terry je človek, ki ne uporablja interneta in telefona. Ne moreš mu poslati emaila in ne moreš ga poklicat. Napišeš mu lahko samo pismo. Še pred začetkom lanske Fabule, sem mu pisala in po nekaj tednih prejela pismo “per avion”, v katerem je bila njegova dopisnica. To dopisovanje se je nadaljevalo eno leto, dokler se nisva zmenila za datum njegovega nastopa. Kar me je naučil s pošiljanjem pisem je to, koliko časa pravzaprav izgubimo s pošiljanjem emailov in z vso to sodobno tehnologijo.”
Osrednja tema letošnjega festivala je upanje. Dr. Manca G. Renko navaja dva razloga za izbiro omenjenega fokusa festivala.
“Eden izmed razlogov je tako imenovani knjižni, zaradi Terryja Eagletona, ker je ena izmed njegovih zadnjih, po mojem mnenju tudi boljših knjig, Upanje brez optimizma in sem si jo želela izdati v Slovenskem jeziku. Upanje tudi zato, ker smo v letu, ko bomo praznovali okroglo obletnico leta ’68. Takrat se je upanje pojavljalo kot eno od gonil, celo političnih sprememb. To je prvo vprašanje – ali upanje lahko prinese spremembe in kakšne posledice ima to? In nenazadnje je upanje tista stvar, ki poganja naša celotna življenja naprej. Če bi nam bilo odvzeto upanje, bi nam bilo, na nek način, odvzeto življenje.”
Festival Fabula bo gostil tudi Chantal Mouffe, vodilno politično teoretičarko, filozofinjo, univerzitetno profesorico (University of Westminster, Harvard, Princeton), ki od osemdesetih let dalje velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk, pa Slavenko Drakulić, ki velja za eno najuspešnejših in najbolj prevajanih hrvaških avtoric, ki se ukvarja s temami kot so feminizem, komunizem in post-komunizem. Omeniti velja tudi avtorica gansko-nigerijskega porekla Taiye Selasi, ki je z romanom Gana naj gre, čez noč postala globalna literarna zvezda.
Fabula pa pozornosti ne bo namenjala le literaturi, marveč tudi humanistiki, družbeno-političnim vprašanjem in filmu, del programa pa bo posebej privabljal tudi otroke in mladostnike.
Dr. Manca G. Renko je spregovorila tudi o aktualnih družbenih dogajanjih, kot je bil nedavni napad na letošnji prejemnici Prešernovih nagrad in o pomenu mednarodne kampanje #MeeToo, ki se ji je v teh dneh pridružila tudi slovenska kampanja #Jaztudi.
“Ne samo, da v Sloveniji vemo, da spolno nasilje obstaja, obstajajo celo urbane legende o ljudeh, ki na poziciji moči to konstantno počnejo ampak ne jaz, ne kdorkoli drug ne bo tega rekel v mikrofon, ker noče konfliktov, ker se počuti, da to ni njegova naloga. In v tem smislu upam, da bo kampanja Jaz tudi spodbudila ženske, da bodo spregovorile o ljudeh, za katere vsi vemo, da so izrabljali svoj položaj moči, zato da so razpolagali z ženskimi telesi in čustvi.”
Nedavna razkritja o zlorabi osebnih podatkov na Facebooku so v ospredje vnovič postavila vprašanja o škodljivem vplivu spletnih družbenih medijev. Hiter razvoj digitalnih tehnologij in obdelava velikih podatkov sta omogočila tako imenovano brezplačno ekonomijo, ko v zameno za svoje osebne podatke dobimo izdelke in storitve. Ta pogodba brezplačnosti, ki smo jo sklenili s spletnimi giganti, ne omogoča le zlorabe zasebnosti, temveč povzroča tudi številne težave ustvarjalcem vsebin, ki so izgubili vir dohodka. Geert Lovink je nizozemski medijski teoretik, spletni kritik, aktivist in ustanovitelj amsterdamskega Inštituta za omrežne kulture (Institute for Network Cultures), ki se je prejšnji teden v organizaciji Aksiome, Državljana D in Akademije za likovno umetnost ustavil v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Med drugim je predstavil MoneyLab, mrežo umetnikov, aktivistov, navdušencev in raziskovalcev. Geerta Lovinka, ki je svoj profil na Facebooku izbrisal leta 2010, je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Urška Henigman.
Vinski guru Luca Gardini je vino Rebula opoka 2016 vinarja Marjana Simčiča, v časniku La gazzetta dello sport, ocenil za najboljše vino na svetu. Gre za nov mejnik slovenskih vin in vinarjev, saj še nikoli v zgodovini nismo prejeli toliko točk in se uvrstili na prvo mesto, pred vse vinske velesile. Družina Simčič iz Ceglega v Brdih se že od leta 1860 ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, nedavni naziv pa je več kot dober povod za pogovor z avtorjem vrhunskih vin, ki predstavlja 5. generacijo. Marjana Simčiča v sredinem intervjuju gosti Ana Skrt.
Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, pozdarja agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki je odraz stanja v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posleično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces.
Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Ob današnjem svetovnem dnevu lutk se bomo spomnili, da lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine in ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da nam pomaga razumeti in osmišljati svet. Če je res tako pa tudi, če drži malce prej navedeno nam bo pomagal osvetliti tokratni intervjuvanec dr. Matija Solce. Prvi in edini slovenski doktor lutkovne umetnosti, doktorand akademije za uprizoritvene umetnosti DAMU v Pragi. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel številne nagrad na domačih in mednarodnih lutkovnih festivalih. Je tudi glasbenik - harmonikar, režiser, igralec in pedagog. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu.
V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved.
Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov.
Z olimpijko Mileno Kordež o smučarskem teku v 70. letih in danes, dopingu, odnosih med trenerji in športniki, rekreativnem teku in vzgoji mlajših tekačev.
Jožica Rejec, doktorica elektrotehnike, ki se je po 12 letih uspešnega vodenja podjetja Domel, s 1. januarjem upokojila, bo gostja sredinega intervjuja. Uveljavila je moderne načine vodenja, kot je upoštevanje zaposlenih, skrb za talente in spodbujanje inovativnega ozračja. Verjame, da je solastništvo zaposlenih dobro za razvoj in rast podjetij. In tudi, da brez ustvarjalnosti in ambicioznosti ne prideš nikamor. Nima potrebe po zadovoljevanju lastnega ega, skupne cilje zna postaviti pred osebne. Zvesto se drži načela: »Ne sodi in ne obsojaj, če nisi hodil v čevljih drugega.«
Ustanoviteljica družb Mediana v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije o zanesljivosti javnomnenjskih anket in napovedi v volilnem letu, ki nas čaka.
Za njim je 40 let dolga, bogata letalska kariera, 12 tisoč ur v zraku, zmage v akrobatskem letenju, številne akcije reševanja ljudi in odkrivanja okoljskih nesreč in požarov. Pilot Obalnega letalskega centra Portorož Benjamin Ličer velja v letalskih krogih za pravo legendo, svojo strast do letenja je združil s pomočjo ljudem in skrbjo za naravo. Lani je prejel najvišje državno odlikovanje – kipec Civilne zaščite, pred dnevi pa so ga razglasili za osebnost Primorske 2017. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Barbara Mali je v Irak prišla skoraj sočasno s t. i. Islamsko državo. Je humanitarka, članica nevladne organizacije Norwegians People Aid, ki se ukvarja s pokonfliktno obnovo in humanitarno pomočjo na vojnih območjih, v Iraku pa deluje od leta 1995. Malijeva živi v Dohuku, na severu države. V ospredju njenega dela so bile večino časa na gori Sindžar leta 2014 ugrabljene in zlorabljene jazidske ženske. Zdaj fokus preusmerja na splošno stanje pravic žensk v Iraku, kjer je družba izrazito konservativna in patriarhalna, posilstvo pa nekaj normalnega, pravi. O njenem delu, usodi Jazidinj po vrnitvi v rodno skupnost in propadu Islamske države v Iraku ter o splošnem stanju v tej nemirni državi, pa v sredinem Intervjuju na Prvem. Ne preslišite malo po 10. uri!
Sredi decembra so se v Pragi na tekmovanju Evrovizijski mladi plesalci 2017 pomerili nadarjeni plesalci iz osmih evropskih držav. Slovenijo je zastopala 20-letna Patricija Crnkovič, ki je s svojim čutnim nastopom osvojila sodnike in si prislužila 2. mesto. Po odlični uvrstitvi se je vrnila v Rotterdam na Nizozemsko, kjer obiskuje 2. letnik plesne institucije Codarts - Univerze za umetnost. Ob vrnitvi v Slovenijo pa je napočil čas, da strne vtise iz Prage in s kritično distanco ovrednoti svoj nastop, ki so ga spremljali milijoni gledalcev po Evropi. To bo Patricija Crnkovič storila v sredinem Intervju - z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.
Mehko padajoč pramen pšeničnih las zastira sicer visoko čelo. Pogled je miren, globok in daljnosežen. Razmišljujoč. Izraz rahlo nasmejan, nemara pojoč, a klen in čvrst. Razpet med mnoge vloge življenja, si predpraznične dni rezervira za umiritev. Vzame si čas za pogovor, za premislek o svojem skladateljevanju, o delu s pevci, o družini, o svetu okoli nas in svoje misli deli s poslušalkami in poslušalci Prvega programa Radia Slovenija.
Mag. Andrej Kranjc je bil dolga leta naš glavni pogajalec na tako imenovanih podnebnih pogajanjih Združenih narodov. Sodeloval je pri prvem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov Kjotskemu protokolu, ki je bil sprejet pred dvajsetimi leti. Je tudi avtor več znanstvenih in poljudnih člankov o podnebnih spremembah. Po upokojitvi so ga zaradi njegovega velikega znanja povabili k sodelovanju z Medvladnim odborom Združenih narodov o podnebnih spremembah. Zdaj deluje na Japonskem kot vodje tehnične skupine za evidence toplogrednih plinov v državah članicah OZN.
Neveljaven email naslov