Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?
Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave
Izraz kemija v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo kar kot sopomenko za umetne snovi, ki obremenjujejo tako okolje kot naše telo. Prof. Gregor Anderluh pa poudarja, da to ni krivda same kemije. Gre za to, kaj ljudje z njo počnemo. In kemija za 21. stoletje se vse bolj intenzivno usmerja v zeleno in trajnostno smer ter v krožno gospodarstvo.
“Jaz kemije vsekakor ne razumem kot škodljivo. Kemija zna navsezdnje tudi razgraditi tisto, kar sintetizira, in to tudi na okolju prijazne načine. Velik poudarek danes je prav na sintezi spojin brez strupenih ali škodljivih kemikalij. Izrazito trajnostno so zasnovane tudi naše raziskave novih materialov za baterije prihodnosti. Na tem področju na Kemijskem inštitutu deluje zelo uspešna skupina.”
Kemijski inštitut je v zadnjih letih nanizal tudi vrsto raziskovalnih uspehov, ki so jih pospremile objave v uglednih znanstvenih revijah. Toda konkurenca v vrhunski znanosti je ostra, Slovenija pa za znanost nameni izrazito manj denarja kot druge članice Evropske unije. Tudi glede vladnih obljub ob izrazitem povečanju sredstev za znanost je Anderluh zadržan.
“Mislim, da se glede financiranja znanosti iz javnih sredstev veter še ni dovolj obrnil. Mislim, da še vedno stopicljamo na mestu in da ni nobenih konkretnih dejanj, ki bi kazala na to, da se bo trend zares obrnil. V tem, koliko damo za znanost, smo še vedno na repu Evropske unije.”
“Trendovstvo je prisotno tudi v znanosti, temu se ne da izogniti. Določena področja so lahko iz različnih vzrokov nekaj časa v ospredju. Tudi v znanosti je treba imeti nekaj sreče, da si na pravem mestu ob pravem času s pravo raziskavo. Lahko se zgodi, da urednik znanstvene revije v nekem trenutku potrebuje dober članek prav z določenega področja in tako lahko zaradi srečnih okoliščin prideš do objave. “
Pogosteje kot zaradi odličnih raziskav se je v zadnjih letih Kemijski inštitut v medijih znašel zaradi umora nekdanjega direktorja dr. Janka Jamnika in poskusa umora še enega raziskovalca. Koliko to vpliva na Kemijski inštitut, na zaposlene, na delo nasploh?
“Vsem zaposlenim na Kemijskem inštitutu je seveda v interesu, da se ugotovi, zakaj so se zgodili ti tragični dogodki in kdo je za to kriv. Dokler ne bomo poznali odgovorov na ta vprašanja, se bodo porajala vprašanja, zakaj se je to zgodilo. Nam ni vseeno, kako se to v javnosti predstavlja in ko se v medijih pojavijo neresnične trditve o inštitutu. Ne glede na to pa mislim, da imamo na Kemijskem inštitutu izjemne ekipe, ki s svojimi dosežki in odkritji dokazujejo, da se na znanstvenoraziskovalnem področju uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh, in to je tisto, kar šteje.”
Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?
Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave
Izraz kemija v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo kar kot sopomenko za umetne snovi, ki obremenjujejo tako okolje kot naše telo. Prof. Gregor Anderluh pa poudarja, da to ni krivda same kemije. Gre za to, kaj ljudje z njo počnemo. In kemija za 21. stoletje se vse bolj intenzivno usmerja v zeleno in trajnostno smer ter v krožno gospodarstvo.
“Jaz kemije vsekakor ne razumem kot škodljivo. Kemija zna navsezdnje tudi razgraditi tisto, kar sintetizira, in to tudi na okolju prijazne načine. Velik poudarek danes je prav na sintezi spojin brez strupenih ali škodljivih kemikalij. Izrazito trajnostno so zasnovane tudi naše raziskave novih materialov za baterije prihodnosti. Na tem področju na Kemijskem inštitutu deluje zelo uspešna skupina.”
Kemijski inštitut je v zadnjih letih nanizal tudi vrsto raziskovalnih uspehov, ki so jih pospremile objave v uglednih znanstvenih revijah. Toda konkurenca v vrhunski znanosti je ostra, Slovenija pa za znanost nameni izrazito manj denarja kot druge članice Evropske unije. Tudi glede vladnih obljub ob izrazitem povečanju sredstev za znanost je Anderluh zadržan.
“Mislim, da se glede financiranja znanosti iz javnih sredstev veter še ni dovolj obrnil. Mislim, da še vedno stopicljamo na mestu in da ni nobenih konkretnih dejanj, ki bi kazala na to, da se bo trend zares obrnil. V tem, koliko damo za znanost, smo še vedno na repu Evropske unije.”
“Trendovstvo je prisotno tudi v znanosti, temu se ne da izogniti. Določena področja so lahko iz različnih vzrokov nekaj časa v ospredju. Tudi v znanosti je treba imeti nekaj sreče, da si na pravem mestu ob pravem času s pravo raziskavo. Lahko se zgodi, da urednik znanstvene revije v nekem trenutku potrebuje dober članek prav z določenega področja in tako lahko zaradi srečnih okoliščin prideš do objave. “
Pogosteje kot zaradi odličnih raziskav se je v zadnjih letih Kemijski inštitut v medijih znašel zaradi umora nekdanjega direktorja dr. Janka Jamnika in poskusa umora še enega raziskovalca. Koliko to vpliva na Kemijski inštitut, na zaposlene, na delo nasploh?
“Vsem zaposlenim na Kemijskem inštitutu je seveda v interesu, da se ugotovi, zakaj so se zgodili ti tragični dogodki in kdo je za to kriv. Dokler ne bomo poznali odgovorov na ta vprašanja, se bodo porajala vprašanja, zakaj se je to zgodilo. Nam ni vseeno, kako se to v javnosti predstavlja in ko se v medijih pojavijo neresnične trditve o inštitutu. Ne glede na to pa mislim, da imamo na Kemijskem inštitutu izjemne ekipe, ki s svojimi dosežki in odkritji dokazujejo, da se na znanstvenoraziskovalnem področju uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh, in to je tisto, kar šteje.”
Nedavna razkritja o zlorabi osebnih podatkov na Facebooku so v ospredje vnovič postavila vprašanja o škodljivem vplivu spletnih družbenih medijev. Hiter razvoj digitalnih tehnologij in obdelava velikih podatkov sta omogočila tako imenovano brezplačno ekonomijo, ko v zameno za svoje osebne podatke dobimo izdelke in storitve. Ta pogodba brezplačnosti, ki smo jo sklenili s spletnimi giganti, ne omogoča le zlorabe zasebnosti, temveč povzroča tudi številne težave ustvarjalcem vsebin, ki so izgubili vir dohodka. Geert Lovink je nizozemski medijski teoretik, spletni kritik, aktivist in ustanovitelj amsterdamskega Inštituta za omrežne kulture (Institute for Network Cultures), ki se je prejšnji teden v organizaciji Aksiome, Državljana D in Akademije za likovno umetnost ustavil v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Med drugim je predstavil MoneyLab, mrežo umetnikov, aktivistov, navdušencev in raziskovalcev. Geerta Lovinka, ki je svoj profil na Facebooku izbrisal leta 2010, je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Urška Henigman.
Vinski guru Luca Gardini je vino Rebula opoka 2016 vinarja Marjana Simčiča, v časniku La gazzetta dello sport, ocenil za najboljše vino na svetu. Gre za nov mejnik slovenskih vin in vinarjev, saj še nikoli v zgodovini nismo prejeli toliko točk in se uvrstili na prvo mesto, pred vse vinske velesile. Družina Simčič iz Ceglega v Brdih se že od leta 1860 ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, nedavni naziv pa je več kot dober povod za pogovor z avtorjem vrhunskih vin, ki predstavlja 5. generacijo. Marjana Simčiča v sredinem intervjuju gosti Ana Skrt.
Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, pozdarja agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki je odraz stanja v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posleično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces.
Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Ob današnjem svetovnem dnevu lutk se bomo spomnili, da lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine in ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da nam pomaga razumeti in osmišljati svet. Če je res tako pa tudi, če drži malce prej navedeno nam bo pomagal osvetliti tokratni intervjuvanec dr. Matija Solce. Prvi in edini slovenski doktor lutkovne umetnosti, doktorand akademije za uprizoritvene umetnosti DAMU v Pragi. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel številne nagrad na domačih in mednarodnih lutkovnih festivalih. Je tudi glasbenik - harmonikar, režiser, igralec in pedagog. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu.
V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved.
Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov.
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Z olimpijko Mileno Kordež o smučarskem teku v 70. letih in danes, dopingu, odnosih med trenerji in športniki, rekreativnem teku in vzgoji mlajših tekačev.
Jožica Rejec, doktorica elektrotehnike, ki se je po 12 letih uspešnega vodenja podjetja Domel, s 1. januarjem upokojila, bo gostja sredinega intervjuja. Uveljavila je moderne načine vodenja, kot je upoštevanje zaposlenih, skrb za talente in spodbujanje inovativnega ozračja. Verjame, da je solastništvo zaposlenih dobro za razvoj in rast podjetij. In tudi, da brez ustvarjalnosti in ambicioznosti ne prideš nikamor. Nima potrebe po zadovoljevanju lastnega ega, skupne cilje zna postaviti pred osebne. Zvesto se drži načela: »Ne sodi in ne obsojaj, če nisi hodil v čevljih drugega.«
Ustanoviteljica družb Mediana v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije o zanesljivosti javnomnenjskih anket in napovedi v volilnem letu, ki nas čaka.
Za njim je 40 let dolga, bogata letalska kariera, 12 tisoč ur v zraku, zmage v akrobatskem letenju, številne akcije reševanja ljudi in odkrivanja okoljskih nesreč in požarov. Pilot Obalnega letalskega centra Portorož Benjamin Ličer velja v letalskih krogih za pravo legendo, svojo strast do letenja je združil s pomočjo ljudem in skrbjo za naravo. Lani je prejel najvišje državno odlikovanje – kipec Civilne zaščite, pred dnevi pa so ga razglasili za osebnost Primorske 2017. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Barbara Mali je v Irak prišla skoraj sočasno s t. i. Islamsko državo. Je humanitarka, članica nevladne organizacije Norwegians People Aid, ki se ukvarja s pokonfliktno obnovo in humanitarno pomočjo na vojnih območjih, v Iraku pa deluje od leta 1995. Malijeva živi v Dohuku, na severu države. V ospredju njenega dela so bile večino časa na gori Sindžar leta 2014 ugrabljene in zlorabljene jazidske ženske. Zdaj fokus preusmerja na splošno stanje pravic žensk v Iraku, kjer je družba izrazito konservativna in patriarhalna, posilstvo pa nekaj normalnega, pravi. O njenem delu, usodi Jazidinj po vrnitvi v rodno skupnost in propadu Islamske države v Iraku ter o splošnem stanju v tej nemirni državi, pa v sredinem Intervjuju na Prvem. Ne preslišite malo po 10. uri!
Sredi decembra so se v Pragi na tekmovanju Evrovizijski mladi plesalci 2017 pomerili nadarjeni plesalci iz osmih evropskih držav. Slovenijo je zastopala 20-letna Patricija Crnkovič, ki je s svojim čutnim nastopom osvojila sodnike in si prislužila 2. mesto. Po odlični uvrstitvi se je vrnila v Rotterdam na Nizozemsko, kjer obiskuje 2. letnik plesne institucije Codarts - Univerze za umetnost. Ob vrnitvi v Slovenijo pa je napočil čas, da strne vtise iz Prage in s kritično distanco ovrednoti svoj nastop, ki so ga spremljali milijoni gledalcev po Evropi. To bo Patricija Crnkovič storila v sredinem Intervju - z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.
Mehko padajoč pramen pšeničnih las zastira sicer visoko čelo. Pogled je miren, globok in daljnosežen. Razmišljujoč. Izraz rahlo nasmejan, nemara pojoč, a klen in čvrst. Razpet med mnoge vloge življenja, si predpraznične dni rezervira za umiritev. Vzame si čas za pogovor, za premislek o svojem skladateljevanju, o delu s pevci, o družini, o svetu okoli nas in svoje misli deli s poslušalkami in poslušalci Prvega programa Radia Slovenija.
Mag. Andrej Kranjc je bil dolga leta naš glavni pogajalec na tako imenovanih podnebnih pogajanjih Združenih narodov. Sodeloval je pri prvem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov Kjotskemu protokolu, ki je bil sprejet pred dvajsetimi leti. Je tudi avtor več znanstvenih in poljudnih člankov o podnebnih spremembah. Po upokojitvi so ga zaradi njegovega velikega znanja povabili k sodelovanju z Medvladnim odborom Združenih narodov o podnebnih spremembah. Zdaj deluje na Japonskem kot vodje tehnične skupine za evidence toplogrednih plinov v državah članicah OZN.
Neveljaven email naslov