Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Nadaljevanje domiselne, z duhom časa zaznamovane zgodbe o brezbrižnem šefu, ki so se mu podrejeni naposled uprli
Minuli teden smo na Facebooku razpisali natečaj za kratko zgodbo z vsaj tremi frazemi, povezanimi z deli telesa. Oglasila sta se nam Robert Kostadinoski in Matej Bregar.
A zgodbe še vedno nismo dokončali. Smo pa dodali odstavek, tokrat povezan z nacionalnostjo. Uporabili smo z državami povezane jezikovne stalnice. A vi poznate konec?
Šef se je odpravil na pot. Ne v Indijo Koromandijo, kamor si je večino svojega življenja domišljal, da je namenjen. Pravzaprav je bil cilj potovanja zanj španska vas. Ampak potem ko se je naredil Francoza in zbežal od jezne množice, ki je od njega pričakovala odgovore, točne kot švicarska ura, se mu je že glede na njegov status zdelo povsem češko, da bi se brez skrbno izdelanega načrta vrnil med svoje delavce. Pa tudi nevarno: teh je bilo navsezadnje kot Rusov, on pa sam. No, problem bi lahko enostavno razrešil že z manjšo povišico plač, a Gorenjec v njem mu tega ni dopustil, kljub temu da je bila njegova samozaverovanost na tej točki vožnje naluknjana kot švicarski sir. Ob prvem baru je nervozno zavrl, izstopil iz svojega Nemca, ki ga je bil kupil, ker da ima dober pleh, se usedel in prižigal cigarete eno za drugo. Tresočih rok je kot Turek kadil in razmišljal …
O čem je razmišljal nervozni šef? In kako to karseda slikovito ubesediti? Prepustite se domišljiji in zaključite zgodbo – na Facebooku Vala 202 ali v komentarjih spodaj.
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Nadaljevanje domiselne, z duhom časa zaznamovane zgodbe o brezbrižnem šefu, ki so se mu podrejeni naposled uprli
Minuli teden smo na Facebooku razpisali natečaj za kratko zgodbo z vsaj tremi frazemi, povezanimi z deli telesa. Oglasila sta se nam Robert Kostadinoski in Matej Bregar.
A zgodbe še vedno nismo dokončali. Smo pa dodali odstavek, tokrat povezan z nacionalnostjo. Uporabili smo z državami povezane jezikovne stalnice. A vi poznate konec?
Šef se je odpravil na pot. Ne v Indijo Koromandijo, kamor si je večino svojega življenja domišljal, da je namenjen. Pravzaprav je bil cilj potovanja zanj španska vas. Ampak potem ko se je naredil Francoza in zbežal od jezne množice, ki je od njega pričakovala odgovore, točne kot švicarska ura, se mu je že glede na njegov status zdelo povsem češko, da bi se brez skrbno izdelanega načrta vrnil med svoje delavce. Pa tudi nevarno: teh je bilo navsezadnje kot Rusov, on pa sam. No, problem bi lahko enostavno razrešil že z manjšo povišico plač, a Gorenjec v njem mu tega ni dopustil, kljub temu da je bila njegova samozaverovanost na tej točki vožnje naluknjana kot švicarski sir. Ob prvem baru je nervozno zavrl, izstopil iz svojega Nemca, ki ga je bil kupil, ker da ima dober pleh, se usedel in prižigal cigarete eno za drugo. Tresočih rok je kot Turek kadil in razmišljal …
O čem je razmišljal nervozni šef? In kako to karseda slikovito ubesediti? Prepustite se domišljiji in zaključite zgodbo – na Facebooku Vala 202 ali v komentarjih spodaj.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
V Jezikanju jezikamo po domače. Analizirali smo govor štirih sodelavk, ki v različnih govornih situacijah šprehajo tudi v narečju, a v etru zmeraj zborno.
Brina Poropat, 13-letna šolarka iz Maribora, je na tekmovanju v hitrem branju v eni minuti prebrala skoraj 4 tisoč besed. Vanja Jus pojasnjuje tehnike hitrega branja. Foto: Sam Greenhalgh (Flickr)
Pregibali smo jezik in se zabavali z jezikovnim humorjem. Pri tem nam je pomagal tudi jezikovni reaktivec oziroma kreativec Boštjan Gorenc Pižama.
V Jezikanju se sprašujemo, ali je tudi Špancem španska vas španska. Kako pa rečejo španski vasi denimo Italijani, Grki, Američani?
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Vabljeni k jutranji jezikovni rekreaciji! Takoj ko se postavimo na noge, stegnemo vrat in dvignemo glavo … stisnemo zobe in se – od glave do pet – skupaj razgibamo. Pa ne kar tako z levo roko! Pri roki bomo namreč imeli strokovnjaka, ki bo postregel z modrimi nasveti – iz prve roke!
Skuhali smo jezikovno enolončnico: s kulinariko povezana rekla in rečenice. Jezikovna enolončnica je hranilno zelo bogata jed za vse, ki imajo velike oči in ki želijo svoj obrok zajeti z veliko žlico. Morda za prvi zmenek ali zadnjo večerjo …
Prejšnji teden je Sneguljčica pobegnila od mačehe, ki ji je stregla po življenju, in zatočišče našla v hišici palčkov na jasi globoko v gozdu. Malo je pojedla in utrujeno zaspala.
Jezikamo v jeziku družboslovcev. Priljubljena pravljica Sneguljčica in sedem palčkov bi zvenela kot zgodbica, ki jo med predavanji na eni od družboslovnih fakultet sicer pišejo študenti.
V rubriki Jezikanje o "okrancljanosti" jezika literarnih kritikov ali kako bi zvenela recenzija nedavne nogometne tekme Manchester City - Barcelona.
Neveljaven email naslov