Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Nadaljevanje domiselne, z duhom časa zaznamovane zgodbe o brezbrižnem šefu, ki so se mu podrejeni naposled uprli
Minuli teden smo na Facebooku razpisali natečaj za kratko zgodbo z vsaj tremi frazemi, povezanimi z deli telesa. Oglasila sta se nam Robert Kostadinoski in Matej Bregar.
A zgodbe še vedno nismo dokončali. Smo pa dodali odstavek, tokrat povezan z nacionalnostjo. Uporabili smo z državami povezane jezikovne stalnice. A vi poznate konec?
Šef se je odpravil na pot. Ne v Indijo Koromandijo, kamor si je večino svojega življenja domišljal, da je namenjen. Pravzaprav je bil cilj potovanja zanj španska vas. Ampak potem ko se je naredil Francoza in zbežal od jezne množice, ki je od njega pričakovala odgovore, točne kot švicarska ura, se mu je že glede na njegov status zdelo povsem češko, da bi se brez skrbno izdelanega načrta vrnil med svoje delavce. Pa tudi nevarno: teh je bilo navsezadnje kot Rusov, on pa sam. No, problem bi lahko enostavno razrešil že z manjšo povišico plač, a Gorenjec v njem mu tega ni dopustil, kljub temu da je bila njegova samozaverovanost na tej točki vožnje naluknjana kot švicarski sir. Ob prvem baru je nervozno zavrl, izstopil iz svojega Nemca, ki ga je bil kupil, ker da ima dober pleh, se usedel in prižigal cigarete eno za drugo. Tresočih rok je kot Turek kadil in razmišljal …
O čem je razmišljal nervozni šef? In kako to karseda slikovito ubesediti? Prepustite se domišljiji in zaključite zgodbo – na Facebooku Vala 202 ali v komentarjih spodaj.
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Nadaljevanje domiselne, z duhom časa zaznamovane zgodbe o brezbrižnem šefu, ki so se mu podrejeni naposled uprli
Minuli teden smo na Facebooku razpisali natečaj za kratko zgodbo z vsaj tremi frazemi, povezanimi z deli telesa. Oglasila sta se nam Robert Kostadinoski in Matej Bregar.
A zgodbe še vedno nismo dokončali. Smo pa dodali odstavek, tokrat povezan z nacionalnostjo. Uporabili smo z državami povezane jezikovne stalnice. A vi poznate konec?
Šef se je odpravil na pot. Ne v Indijo Koromandijo, kamor si je večino svojega življenja domišljal, da je namenjen. Pravzaprav je bil cilj potovanja zanj španska vas. Ampak potem ko se je naredil Francoza in zbežal od jezne množice, ki je od njega pričakovala odgovore, točne kot švicarska ura, se mu je že glede na njegov status zdelo povsem češko, da bi se brez skrbno izdelanega načrta vrnil med svoje delavce. Pa tudi nevarno: teh je bilo navsezadnje kot Rusov, on pa sam. No, problem bi lahko enostavno razrešil že z manjšo povišico plač, a Gorenjec v njem mu tega ni dopustil, kljub temu da je bila njegova samozaverovanost na tej točki vožnje naluknjana kot švicarski sir. Ob prvem baru je nervozno zavrl, izstopil iz svojega Nemca, ki ga je bil kupil, ker da ima dober pleh, se usedel in prižigal cigarete eno za drugo. Tresočih rok je kot Turek kadil in razmišljal …
O čem je razmišljal nervozni šef? In kako to karseda slikovito ubesediti? Prepustite se domišljiji in zaključite zgodbo – na Facebooku Vala 202 ali v komentarjih spodaj.
Lp, to je oddaja Jezikanje. V 5ek bomo z dr. Mijo Michelizza razpravljali o internetnih kraticah. Lol, te so seveda starejše od interneta, zato z razumevanjem np. Rtm ste gotovo kdaj že napisali v sms in pričakovali vsaj tnx v odgovor.
Helene Jelenc je antropologinja, popotnica in blogerka. Pravi, da so v slovenščini najtežje sklanjatve, najbolj pa smo občutljivi na rabo slovničnega spola.
Srečno! Tako se pozdravljajo rudarji. Zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati. Dr. rudarskih ved Boris Salobir in njegov učenec Tadej Vohar, edini dijak četrtega letnika Rudarstva, pravita, da je jezik knapov zelo poseben. Veliko je germanizmov: lojtra, rajda, rigl, šaht, štajger, štanga … Zanimivo pa je, da rudarji nikoli ne obrekujejo svojih žena!
Z dr. Mojco Žagar Karer "čekiramo" poimenovalne možnosti v slovenskem jeziku. Kdaj ostane beseda citatna, kdaj jo prevzamemo ali najdemo slovensko ustreznico?
Dr. Marko Snoj pravi, da se količina srčkov vsaj toliko kot na policah, pozna tudi v jeziku. Zakaj se skoraj vse ljubkovalnice končajo na -i, zakaj so iz živalskega sveta, kdo je moja in kdo moj?
Kakšen ustvarjalec bi bil France Prešeren danes? Bogati založnik, obubožani pesnik, samostojni kulturni delavec, ugledni umetnik ali obstranec? Andrej Kokot in Boštjan Soklič sta v projektu Zaigrajmo pesnike uglasbila Prešerna, mu dodala sodobni pridih in ga aktualizirala.
Kako so nastale besedne igre tipa: "Vsi smo izbrali poštenost, samo Tone Rop." Dr. Ambrož Kvartič razlaga, kdaj postanejo besedne igre spletna senzacija in kako se rodi internetna folklora.
Predsednica društva Radi pišemo z roko Marijana Jazbec pravi, da je pisava izvirna in neponovljiva človekova finomotorična spretnost. “V pisavi se opazi marsikaj, če si šolan, opaziš skoraj vse. Od velikosti črk in zank, do pisalne linije, naklona črk, robov, podpisa in podobno.”
Z jezikoslovko dr. Robin Queen z Univerze Michigana in prevajalcem Damjanom Zorcem jezikamo o tako imenovanih slovničnih fašistih oziroma 'grammar nazijih'.
V Jezikanju navijamo po naše: o jeziku nogometnih, smučarskih, košarkarskih in drugih navdušencev. Kaj pa privrženci šaha ali plezanja? Držijo, stiskajo in grizejo?
Juan Moreno Moreno je psiholog in bodoči magister hispanistike, ki se je pred tremi leti zaradi ljubezni preselil v Maribor. Danes poučuje španščino in se vsakodnevno uri v slovenščini. Na Twitterju pod vzdevkom Bogi Španec zapisuje svoje jezikovne prigode. “Na začetku je bila zelo težka beseda: železniška, zato sem običajno rekel kar: vlak postaja! Potem sem pred ogledalom vadil izgovarjavo. Bil sem sam svoj logoped za slovenski jezik.”
Jezikamo o predlogih za besedo leta in njenemu pomenu za prihodnost. Dolgoletna tradicija iz tujine se je preselila tudi k nam, predlagatelji pa so vsako leto bolj izvirni. Med letošnjimi predlogi je denimo tudi “drečka”, to je vrečka za pasje iztrebke, torej za “drekce”. Dr. Simona Klemenčič je članica strokovne komisije, ki pojasnjuje, da je beseda leta posnetek časa.
Jezik ulice pravi, da je znanstveni jezik zapleten, nerazumljiv in zahteven. “Nam navadnim smrtnikom je nerazumljiv, rabiš slovarček zraven,” dodaja anketiranka. A vendar se raziskovalci trudijo, da bi nam približali svoje delo. Dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na IJS in koordinatorka projekta Znanost na cesti, pravi, da je naloga zelo zahtevna.
Z dr. Jerico Snoj iščemo sopomenke in jezikamo o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Težek je tri kilograme, obsega 1292 strani in ima kar 74.509 iztočnic!
Boštjan Vogrinčič je slepi športnik, ki razlaga, kakšen je proces opismenjevanja pri slepih. "Ker moramo uriti blazinice na prstih, najprej začnemo s tipnimi vajami: med drugim prebiramo semena!"
V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani? Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev. Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu.
Jezikamo z večjezičnimi udeleženci Poliglotske konference 2018, ki je bila letos v Ljubljani. Vsako leto se zberejo poligloti z vsega sveta in vsako leto se pohvalijo z znanjem novega jezika. Britanec Richard Simcott jih govori kar 25, v svojem življenju se jih je učil vsaj 50. Pravi, da so jeziki njegova strast, če se na obisku neke države ne nauči vsaj nekaj besed, se počuti leno. Tako se predstavi v slovenščini in razloži, kdo je “žabar”.
Kako slišimo tuje jezike in zakaj se nam zdijo nekateri spevnejši od drugih? Fonetičarka dr. Bronwen Evans pravi, da ljudje o jeziku sodimo na podlagi kulturnih izkušenj. Če ne poznamo jezika, signalov ne moremo prevesti v besede in imamo na razpolago le ton. “Prav tako iščemo povezave med našim maternim jezikom in tujim jezikom. Če najdemo podobnosti, nam je seveda bližji, bolj domač.”
Drži, da je primorščina valovita kot morje, gorenjščina odsekana in kratka, prekmurščina pa ravna kot pokrajina? Kako ocenjujemo narečja: katero se nam zdi prijetno in spevno, katero odrezano in nerazumljivo? Slovenist dr. Hotimir Tivadar s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je narečni jezik naš prvi jezik, ki ga moremo negovati, ob tem pa ne smemo pozabiti na rabo knjižnega jezika.
Smehu oziroma šali je podrejeno vse ostalo. Tudi jezik. Perica Jerković razlaga, kako hitro lahko šala propade, o tujkah in vulgarizmih, pa o pomenu izrazov “ubiti” in “umreti” na odru. Zgrozi se ob misli, da bi Tadej Toš govoril v pravilni slovenščini. "Ko stopiš pred mikrofon, odpreš svoj svet, del tega sveta pa je tudi tvoj jezik."
Neveljaven email naslov