Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Nadaljevanje domiselne, z duhom časa zaznamovane zgodbe o brezbrižnem šefu, ki so se mu podrejeni naposled uprli
Minuli teden smo na Facebooku razpisali natečaj za kratko zgodbo z vsaj tremi frazemi, povezanimi z deli telesa. Oglasila sta se nam Robert Kostadinoski in Matej Bregar.
A zgodbe še vedno nismo dokončali. Smo pa dodali odstavek, tokrat povezan z nacionalnostjo. Uporabili smo z državami povezane jezikovne stalnice. A vi poznate konec?
Šef se je odpravil na pot. Ne v Indijo Koromandijo, kamor si je večino svojega življenja domišljal, da je namenjen. Pravzaprav je bil cilj potovanja zanj španska vas. Ampak potem ko se je naredil Francoza in zbežal od jezne množice, ki je od njega pričakovala odgovore, točne kot švicarska ura, se mu je že glede na njegov status zdelo povsem češko, da bi se brez skrbno izdelanega načrta vrnil med svoje delavce. Pa tudi nevarno: teh je bilo navsezadnje kot Rusov, on pa sam. No, problem bi lahko enostavno razrešil že z manjšo povišico plač, a Gorenjec v njem mu tega ni dopustil, kljub temu da je bila njegova samozaverovanost na tej točki vožnje naluknjana kot švicarski sir. Ob prvem baru je nervozno zavrl, izstopil iz svojega Nemca, ki ga je bil kupil, ker da ima dober pleh, se usedel in prižigal cigarete eno za drugo. Tresočih rok je kot Turek kadil in razmišljal …
O čem je razmišljal nervozni šef? In kako to karseda slikovito ubesediti? Prepustite se domišljiji in zaključite zgodbo – na Facebooku Vala 202 ali v komentarjih spodaj.
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Nadaljevanje domiselne, z duhom časa zaznamovane zgodbe o brezbrižnem šefu, ki so se mu podrejeni naposled uprli
Minuli teden smo na Facebooku razpisali natečaj za kratko zgodbo z vsaj tremi frazemi, povezanimi z deli telesa. Oglasila sta se nam Robert Kostadinoski in Matej Bregar.
A zgodbe še vedno nismo dokončali. Smo pa dodali odstavek, tokrat povezan z nacionalnostjo. Uporabili smo z državami povezane jezikovne stalnice. A vi poznate konec?
Šef se je odpravil na pot. Ne v Indijo Koromandijo, kamor si je večino svojega življenja domišljal, da je namenjen. Pravzaprav je bil cilj potovanja zanj španska vas. Ampak potem ko se je naredil Francoza in zbežal od jezne množice, ki je od njega pričakovala odgovore, točne kot švicarska ura, se mu je že glede na njegov status zdelo povsem češko, da bi se brez skrbno izdelanega načrta vrnil med svoje delavce. Pa tudi nevarno: teh je bilo navsezadnje kot Rusov, on pa sam. No, problem bi lahko enostavno razrešil že z manjšo povišico plač, a Gorenjec v njem mu tega ni dopustil, kljub temu da je bila njegova samozaverovanost na tej točki vožnje naluknjana kot švicarski sir. Ob prvem baru je nervozno zavrl, izstopil iz svojega Nemca, ki ga je bil kupil, ker da ima dober pleh, se usedel in prižigal cigarete eno za drugo. Tresočih rok je kot Turek kadil in razmišljal …
O čem je razmišljal nervozni šef? In kako to karseda slikovito ubesediti? Prepustite se domišljiji in zaključite zgodbo – na Facebooku Vala 202 ali v komentarjih spodaj.
So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.
Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.
Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.
Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.
Z dr. Tjašo Jakop in anketiranci govorimo o narečni večvrednosti - o narečnem prestižu, pa zahojenosti, nerazumevanju in zaničevanju dialektov. Ugotovitve? Vsa narečja so lepa!
Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap.
Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo!
V eter Vala 202 smo uvalili top G mentality in se lotili interesne govorice mladih: slenga. A ni šlo za kako sprdancijo, tema je FR zanimiva. Pa da ne cappamo preveč, čeknite!
POZOR, KVARNIK! Jutranji najčas je rezerviran za iskanje ustreznic.
Morfem, kaj je že to? Nekaj z obliko, farmacijo? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom morfem... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga komparativistka Laura Repovš.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom fonem ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom etimologija ... Kaj je že to?
Tokrat v jezikanju gostimo mlado poliglotko Lauro Homs. Gre za nenavadno poliglotka, ker so to – velja vsaj za bolj izpostavljene - največkrat moški srednjih let. Lauro, ki razbija ustaljene stereotipe, ljudje bolj poznajo po njenem youtube kanalu in imenu Couch Polygloth, poliglotka s kavča. "Ob začetku pandemije sem si rekla, da bom ustvarila svoj Youtube kanal in govorila o jezikih, saj so ti moja strast. Še vedno imam službo, ob tem pa sem zelo ekstrovertirana. Doma sem se počutila zaprto, pogrešala sem kontakt z ljudmi, kot v pisarni. Zdelo se mi je, da potrebujem projekt, s katerim bi se lahko zamotila in na misel mi je prišla ideja, da bi ustvarila youtube kanal, saj me ljudje pogosto sprašujejo za nasvete, kako naj se učijo jezika in celotna izkušnja je bila zaenkrat zelo zabavna."
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semiotika ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semantika ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom cezura ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aluzija ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Neveljaven email naslov