Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Nadaljevanje domiselne, z duhom časa zaznamovane zgodbe o brezbrižnem šefu, ki so se mu podrejeni naposled uprli
Minuli teden smo na Facebooku razpisali natečaj za kratko zgodbo z vsaj tremi frazemi, povezanimi z deli telesa. Oglasila sta se nam Robert Kostadinoski in Matej Bregar.
A zgodbe še vedno nismo dokončali. Smo pa dodali odstavek, tokrat povezan z nacionalnostjo. Uporabili smo z državami povezane jezikovne stalnice. A vi poznate konec?
Šef se je odpravil na pot. Ne v Indijo Koromandijo, kamor si je večino svojega življenja domišljal, da je namenjen. Pravzaprav je bil cilj potovanja zanj španska vas. Ampak potem ko se je naredil Francoza in zbežal od jezne množice, ki je od njega pričakovala odgovore, točne kot švicarska ura, se mu je že glede na njegov status zdelo povsem češko, da bi se brez skrbno izdelanega načrta vrnil med svoje delavce. Pa tudi nevarno: teh je bilo navsezadnje kot Rusov, on pa sam. No, problem bi lahko enostavno razrešil že z manjšo povišico plač, a Gorenjec v njem mu tega ni dopustil, kljub temu da je bila njegova samozaverovanost na tej točki vožnje naluknjana kot švicarski sir. Ob prvem baru je nervozno zavrl, izstopil iz svojega Nemca, ki ga je bil kupil, ker da ima dober pleh, se usedel in prižigal cigarete eno za drugo. Tresočih rok je kot Turek kadil in razmišljal …
O čem je razmišljal nervozni šef? In kako to karseda slikovito ubesediti? Prepustite se domišljiji in zaključite zgodbo – na Facebooku Vala 202 ali v komentarjih spodaj.
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Nadaljevanje domiselne, z duhom časa zaznamovane zgodbe o brezbrižnem šefu, ki so se mu podrejeni naposled uprli
Minuli teden smo na Facebooku razpisali natečaj za kratko zgodbo z vsaj tremi frazemi, povezanimi z deli telesa. Oglasila sta se nam Robert Kostadinoski in Matej Bregar.
A zgodbe še vedno nismo dokončali. Smo pa dodali odstavek, tokrat povezan z nacionalnostjo. Uporabili smo z državami povezane jezikovne stalnice. A vi poznate konec?
Šef se je odpravil na pot. Ne v Indijo Koromandijo, kamor si je večino svojega življenja domišljal, da je namenjen. Pravzaprav je bil cilj potovanja zanj španska vas. Ampak potem ko se je naredil Francoza in zbežal od jezne množice, ki je od njega pričakovala odgovore, točne kot švicarska ura, se mu je že glede na njegov status zdelo povsem češko, da bi se brez skrbno izdelanega načrta vrnil med svoje delavce. Pa tudi nevarno: teh je bilo navsezadnje kot Rusov, on pa sam. No, problem bi lahko enostavno razrešil že z manjšo povišico plač, a Gorenjec v njem mu tega ni dopustil, kljub temu da je bila njegova samozaverovanost na tej točki vožnje naluknjana kot švicarski sir. Ob prvem baru je nervozno zavrl, izstopil iz svojega Nemca, ki ga je bil kupil, ker da ima dober pleh, se usedel in prižigal cigarete eno za drugo. Tresočih rok je kot Turek kadil in razmišljal …
O čem je razmišljal nervozni šef? In kako to karseda slikovito ubesediti? Prepustite se domišljiji in zaključite zgodbo – na Facebooku Vala 202 ali v komentarjih spodaj.
V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.
Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.
V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.
Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.
Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.
V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.
Podajamo se v jezikovni babilon, v Evropski parlament! Tam prevajalci in tolmači dnevno premagujejo jezikovne ovire. Vsak poslanec ima pravico govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, zato morajo pevajalci in tolmači skrbeti za vseh 552 jezikovnih kombinacij.
V Jezikanju razvozlavamo uganke: kratke, ljudske, duhovite in zagonetne. Pomaga nam avtorica ugank Anja Štefan, ki pravi, da so najboljše tiste, ki delujejo s formo in pravilno dozirajo informacije: “Malo po malo. Dobra uganka morda na začetku odpre več možnosti in te zbega. Šele na koncu se ti posveti … Če se ti!“
Jezikanje se vrača k jezikovnim koreninam, h govornim in artikulacijskim napakam, ki jih je težko izkoreniniti. Logopedinja dr. Sabrina Cirman odpravlja težave v govorno jezikovnem razvoju. Dela s predšolskim otroki in njihovimi starši: “Staršem svetujem, naj z otrokom govorijo tako, kot si želijo, da bi on z njimi, če ne bi imel govorne napake. Starši morajo otroku služiti kot dober govorni model.”
Tema tokratnega Jezikanja je pisana na kožo vsem Facebookerjem, influencerjem, tviterašem in instagramovcem! Z dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu smo se pogovarjali o neologizmih, o pomenu pa spraševali upokojence in srednješolce.
Dasiravno jih kdaj še slišimo, so zastarele besede nadomestile in izrinile nove. Tadej in Uršula se z jezikovnim strojem vračata v pretekle čase, akoravno gostita mladezen ino upokojence. O arhaizmih tudi s strokovnima sodelavcema dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu.
S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher.
V Jezikanju Tadej in Uršula lomita in zapletata jezik z jezikovnimi minami. Pri glasovnem dešifriranju pomaga Miha Zor, mentor v govorni šoli RTV Slovenija in nekdanji napovedovalec. Že beseda artikulacija je artikulacijsko zahtevna, lotevamo se še hujših zapletenk.
Z Boštjanom Jerkom, tolmačem slovenskega znakovnega jezika o jeziku gluhih. O slovnici, novih besedah, kretnjah in o univerzalnosti znakovnega jezika.
Z dr. Tjašo Jakop z ZRC Sazu in čivkači iz tujine smo raziskovali, kako se oglašajo živali v različnih jezikih. Oziroma, kako jih mi slišimo in zakaj so zapisi zvoka tako različni. S tem zanimivim pojavom se je pri nas ukvarjala tudi ilustratorka Lila Prap, ki je leta 2004 izdala Mednarodni živalski slovar, slikanico v več kot 50 jezikih.
Jelka Godec Scmidt je stripoljubka, ilustratorka in avtorica. Med drugim ustvarja strip Cicibanda, v katerem nastopajo polpošasti. Pravi, da imajo vsi striparji iste težave: kako na majhen prostor narisati in napisati veliko.
Američan Joshua Rocchio je doštudiral latinščino in starogrščino, govori še italijansko, špansko, rusko, hrvaško, angleško in slovensko. Jezik povezuje z glasbo, igra kar šest inštrumentov. Pred osmimi leti se je iz zvezne države Maryland preselil v Slovenijo, jezika pa naučil od takratnega dekleta, današnje žene. Prve besede, ki jih je usvojil, so bile: lačen, pacek in strgan. Josh pravi, da danes razmišlja pretežno v angleščini in slovenščini, včasih tudi v latinščini.
Na veliki zvon obešamo nov Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki vsebuje več kot 1000 izrazov. Dr. Mojca Kovačič je ena od avtoric, ki pravi, da je zvonjenje za ljudi od nekdaj pomemben del življenja: “Veliko jim je pomenilo, da je zvonilo ob rojstvih, porokah in smrtih. Ko pa so zvonovi utihnili, so rekli, da so šli v Rim.”
Unikati so posebnosti v jeziku, za katere se misli, da so omejene le na tisti jezik. “Trditve o unikatih so začasne, ker še ne poznamo razmer v vseh jezikih, sploh pa ne v vseh narečjih,” pravi dr. Janez Orešnik, upokojeni jezikoslovec.
Vladimir Milovanović je že kot otrok užival v reševanju ugank, zdaj se že več kot deset let igračka z besedami in s črkami. Največ ustvari slikovnih križank, kjer so opisi v kvadratkih, nekaj pa tudi klasičnih – torej tistih, kjer so opisi pod ali ob križanki.
Neveljaven email naslov