Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
V ljudsko pesem o medsodelavski solidarnosti smo skrili frazeme, povezane s psi, mačkami in miši ...
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu.
Prekarni mišmaš
Zgodaj zjutraj Miš kot pes zmrzuje,
malo greje ga spomin na pir.
Mu življenje pasje nič ni tuje,
kakor dobro ve oštir.
Maš na poti v isto službo
z manjšim mačkom kakor Miš
brez skrbi se vrača v družbo,
mu pod plašč ne seže vetra piš.
Miš si maš želi postati.
Šefovih obljub je zbirka,
prav po pasje z njimi dirka,
slepomiši, druge blati.
Moli Miš taco, a žal v prazno,
mesta mu med maši ni.
Število slednjih je že prav porazno,
miši pa se kar množi.
Mašu je v službi laže,
Maš ima devet življenj.
Nikoli mu slabo ne kaže,
zlahka že ne bode odpuščen.
Ko je šef na potovanju,
skupaj z maši pleše Miš
začne se pri zavarovanju:
ti ga nimaš, ti loviš!
Šef se ves nasršen vrne.
Lajal ne bi, grizel pač.
Iščoč napako vse obrne,
ko jo najde, te bo stresel iz hlač.
Zanj testo je vrela kaša,
ob njem se smuka in vpraša:
Čigava je ta mišja dlaka,
ki v masi za rogljičke čaka?!
Kakor krotka miška Miš molči.
Šef si ga že ogleduje.
Maš, ki ga papir varuje,
pa kot pečeni maček se reži.
V tej igri pač je Miš le miš,
in miša žal še pes ne bo povohal.
Navsezadnje šef lasti si vlogo mačka – kapiš?
Le on se bo po riti čohal!
Trenutek, dolg kot pasja čreva,
prekine Maš, prijatelj Miša.
"Zastonj še maček se ne goni," brž zazeva
in konča: "Miš stari, pridi, greva!"
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
V ljudsko pesem o medsodelavski solidarnosti smo skrili frazeme, povezane s psi, mačkami in miši ...
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu.
Prekarni mišmaš
Zgodaj zjutraj Miš kot pes zmrzuje,
malo greje ga spomin na pir.
Mu življenje pasje nič ni tuje,
kakor dobro ve oštir.
Maš na poti v isto službo
z manjšim mačkom kakor Miš
brez skrbi se vrača v družbo,
mu pod plašč ne seže vetra piš.
Miš si maš želi postati.
Šefovih obljub je zbirka,
prav po pasje z njimi dirka,
slepomiši, druge blati.
Moli Miš taco, a žal v prazno,
mesta mu med maši ni.
Število slednjih je že prav porazno,
miši pa se kar množi.
Mašu je v službi laže,
Maš ima devet življenj.
Nikoli mu slabo ne kaže,
zlahka že ne bode odpuščen.
Ko je šef na potovanju,
skupaj z maši pleše Miš
začne se pri zavarovanju:
ti ga nimaš, ti loviš!
Šef se ves nasršen vrne.
Lajal ne bi, grizel pač.
Iščoč napako vse obrne,
ko jo najde, te bo stresel iz hlač.
Zanj testo je vrela kaša,
ob njem se smuka in vpraša:
Čigava je ta mišja dlaka,
ki v masi za rogljičke čaka?!
Kakor krotka miška Miš molči.
Šef si ga že ogleduje.
Maš, ki ga papir varuje,
pa kot pečeni maček se reži.
V tej igri pač je Miš le miš,
in miša žal še pes ne bo povohal.
Navsezadnje šef lasti si vlogo mačka – kapiš?
Le on se bo po riti čohal!
Trenutek, dolg kot pasja čreva,
prekine Maš, prijatelj Miša.
"Zastonj še maček se ne goni," brž zazeva
in konča: "Miš stari, pridi, greva!"
Janne Brelih je otrok Finke in Slovenca, ki je zaposlen kot tonski mojster v gledališču v Helsinkih. Recitira obe državni himni, v slovenščini pa je prebral le eno knjigo – Zajčje leto.
Damjan Debevec je vodnik po Cankarjevi spominski hiši. 37-letni možakar ima brke in klobuk, Vrhničani ga zato pogosto počastijo s kavo … Pravi, da je Cankar primeren za vsako priložnost.
“Papež ima vas rad,” je na obisku Slovenije pred več kot dvema desetletjema dejal takratni papež Janez Pavel II. V tretji osebi ednine je govoril tudi vesoljček E.T., pripoveduje mlada raziskovalka Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj pa politiki? Se z rabo tretje osebe ednine oddaljujejo od povedanega, izogibajo odgovornosti ali le objektivno potrjujejo svoje misli?
Dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so v slovenščini pogosta poimenovanja količin po po znanih in v krščanski tradiciji pomembnih svetnikih, denimo štefan, urban in neža. “Zanimivo, da imamo Slovenci precej poimenovanj za mere in posode, zlasti za vino.“
Jezikamo o količinah in odstotkih, pri tem nam pomaga matematik in psiholog, sicer avtor podkasta Številke, Slavko Jerič. “Najpogosteje se novinarji spremo pri klasičnem vprašanju kaj pomeni enkrat ali dvakrat več. Bom posplošil: nekdo ima 2 kg jabolk, nekdo drug 4 kg. A to pomeni enkrat več ali dvakrat več? Intuitivna misel večine je, da je to dvakrat več. Če pa več prevedeš v matematični znak plus, bi moralo pomeniti 6 kg. Nekdo ima dve količini, dvakrat več je 4; 2 plus 4 je pa šest. Nekako ne prideš skupaj.”
Tema Jezikanja je prava tort-ura, sprašujemo namreč, kako napovedovati uro. Zakaj rečejo Primorci, da je 8 in pol, preostali prebivalci Slovenije pa pol 9? Kaj pomenijo izrazi davi ali drevi in zakaj je anketiranec prepričan, da se reče dravi?
Dr. Silvo Torkar pravi, da se v analizi slovenskih priimkov kot najpogostejša končnica pojavlja pripona -ič. Ta označuje manjšalnost in tudi patronimičnost, torej, da je nekdo od nekoga potomec. Zanimivi so tudi priimki, ki se izgovarjajo različno glede na geografsko lego, pa tudi taki, ki so lahko razumljeni slabšalno ali izvirajo iz opisa človekovih lastnosti.
“Če ni ljubezni, ni nič. Še v zakonu ne,” v smehu pripoveduje upokojeni novinar in aforist Evgen Jurič. Aforizmi so način življenja in razmišljanja, zahtevajo bistrost in poznavanje jezika, ne škodi, če so pametni tudi bralci.
Jecljanje je govorno-jezikovna motnja, ki se pojavlja v prisotnosti drugega človeka, pravi prof. def. Vlasta Podbrežnik. Njena varovanca Marko Knez in Massimo Šarkezi pripovedujeta, kako sta se spopadla z motnjo. Marko Knez: “V osnovni šoli smo pogosto znali snov, ko so nas učitelji spraševali, a smo bili raje tiho. Na začetku sem lahko povedal dve besedi brez jecljanja, zdaj pa brez težav nastopam na radiu. Če poenostavim, je to kot dan in noč.”
Rešujemo zagate espejev in pisanja esemesov. Kako torej zapisati okrajšave? Jezikoslovki dr. Helena Dobrovoljc in dr. Tina Lengar Verovnik pravita, da okrajšave v govorjenem jeziku običajno razvežemo, zapisujemo jih s piko.
Lp, to je oddaja Jezikanje. V 5ek bomo z dr. Mijo Michelizza razpravljali o internetnih kraticah. Lol, te so seveda starejše od interneta, zato z razumevanjem np. Rtm ste gotovo kdaj že napisali v sms in pričakovali vsaj tnx v odgovor.
Helene Jelenc je antropologinja, popotnica in blogerka. Pravi, da so v slovenščini najtežje sklanjatve, najbolj pa smo občutljivi na rabo slovničnega spola.
Srečno! Tako se pozdravljajo rudarji. Zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati. Dr. rudarskih ved Boris Salobir in njegov učenec Tadej Vohar, edini dijak četrtega letnika Rudarstva, pravita, da je jezik knapov zelo poseben. Veliko je germanizmov: lojtra, rajda, rigl, šaht, štajger, štanga … Zanimivo pa je, da rudarji nikoli ne obrekujejo svojih žena!
Z dr. Mojco Žagar Karer "čekiramo" poimenovalne možnosti v slovenskem jeziku. Kdaj ostane beseda citatna, kdaj jo prevzamemo ali najdemo slovensko ustreznico?
Dr. Marko Snoj pravi, da se količina srčkov vsaj toliko kot na policah, pozna tudi v jeziku. Zakaj se skoraj vse ljubkovalnice končajo na -i, zakaj so iz živalskega sveta, kdo je moja in kdo moj?
Kakšen ustvarjalec bi bil France Prešeren danes? Bogati založnik, obubožani pesnik, samostojni kulturni delavec, ugledni umetnik ali obstranec? Andrej Kokot in Boštjan Soklič sta v projektu Zaigrajmo pesnike uglasbila Prešerna, mu dodala sodobni pridih in ga aktualizirala.
Kako so nastale besedne igre tipa: "Vsi smo izbrali poštenost, samo Tone Rop." Dr. Ambrož Kvartič razlaga, kdaj postanejo besedne igre spletna senzacija in kako se rodi internetna folklora.
Predsednica društva Radi pišemo z roko Marijana Jazbec pravi, da je pisava izvirna in neponovljiva človekova finomotorična spretnost. “V pisavi se opazi marsikaj, če si šolan, opaziš skoraj vse. Od velikosti črk in zank, do pisalne linije, naklona črk, robov, podpisa in podobno.”
Z jezikoslovko dr. Robin Queen z Univerze Michigana in prevajalcem Damjanom Zorcem jezikamo o tako imenovanih slovničnih fašistih oziroma 'grammar nazijih'.
V Jezikanju navijamo po naše: o jeziku nogometnih, smučarskih, košarkarskih in drugih navdušencev. Kaj pa privrženci šaha ali plezanja? Držijo, stiskajo in grizejo?
Neveljaven email naslov